23°C

Agencije, ki na leto ustvarijo pol milijarde evrov prihodkov, vsaj do marca brez dela

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
AVTOR
STA /
KOMENTARJI
5
Sprejemne oz. incoming turistične agencije pozivajo državo k usmerjeni pomoči. V agencijah, ki v Slovenijo vozijo goste iz tujine, se soočajo z izgubo praktično celotnega prometa, okrevanja ne pričakujejo do marca. Vladi so hvaležni za pomoč, a opozarjajo, da dosedanji ukrepi niso dovolj za preživetje, grozi jim tudi izguba ključnih kadrov.

Incoming oz. sprejemne turistične agencije so tiste agencije, ki delujejo na tujih trgih in v Slovenijo vozijo organizirane skupine ter posameznike z višjo kupno močjo. Številne njihove stranke prihajajo s prekomorskih trgov, pa tudi iz Evrope, večinoma pa gre za letalske goste. V iniciativi, ki je danes v Ljubljani pripravila novinarsko konferenco, se jih je zbralo več kot 20.

"Celotna malha, ki jo ustvarimo z multiplikativnimi učinki, je vredna preko pol milijarde evrov,"je poudaril Tomaž Juvan iz turistične agencije Roundabout. Incoming agencije neposredno ustvarijo približno 20 odstotkov posla hotelirjem, še večji je njihov delež ob upoštevanju posrednih učinkov promocije.

A tega prihodka letos praktično ni. Direktor in solastnik agencije Intours Miro Hribarje povedal, da so zametke krize na tujih trgih zaznali že januarja, stvari pa so se še zaostrile z razglasitvijo pandemije covida-19. "Z nekaj milijonov evrov smo od razglasitve pandemije padli na en račun v višini 1600 evrov," je poudaril.

Vladi so sicer hvaležni za pomoč, ki jim jo je namenila v trenutkih krize, zlasti pri ohranjanju delovnih mest."A to v prihodnosti za ohranitev naše panoge ne bo dovolj," je opozoril Hribar. Upa, da bo v petem protikoronskem paketu več pozornosti namenjene posamičnim segmentom turizma in da bodo rešitve prilagojene njihovim specifičnim potrebam.

Izola
IzolaFOTO: Shutterstock

Direktor in lastnik agencije Liberty Adriatic Boštjan Horjak je med drugim podčrtal pomen ključnih kadrov s specifičnimi znanji, denimo znanjem eksotičnega jezika, ter vzpostavljenimi poznanstvi in zaupanjem. Da bi ti kadri lahko delali in pripravljali posle, ki bodo realizirani morda šele čez pol leta ali leto dni, si v iniciativi želijo višje subvencije za skrajšan delovni čas ter nepovratne subvencije za pokritje fiksnih stroškov.

"Računamo lahko, da do marca prihodnje leto ne bomo imeli skoraj nobenega posla. Zato upamo, da naš poziv ne bo glas vpijočega v puščavi, ampak bo vlada v petem protikoronskem paketu skušala pomagati res tistim, ki so najbolj prizadeti," je podčrtal Horjak."Tako kot imajo kmetje subvencije za primer naravne katastrofe, razmišljamo, da bi bili tudi mi upravičeni do subvencij, saj smo, ne po svoji krivdi, ostali brez posla," je dodal.

Generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije (ZTAS) Mišo Mrvaljevič je med drugim povedal, da je ukrep kreditov za premostitev likvidnostnih težav pri SID banki doslej koristilo zelo malo turističnih agencij. "Kolikor vem, so se le trije naši kolegi zares prebili skozi to," je povedal Mrvaljevič. S strani države so sicer že prejeli obljube, da bo v prihodnje odobravanje kreditov hitrejše in bolj fleksibilno.

V ZTAS so sicer vladi konkretno predlagali, da bi za turistične agencije, ki jim je promet upadel za vsaj 80 odstotkov, država ohranila ukrep čakanja na delo za 80 odstotkov zaposlenih pod pogoji, ki so veljali do konca letošnjega maja, do konca marca 2021. Za podjetja, ki so imela manjši upad, bi se pomoč sorazmerno zmanjšala, torej denimo če je bil padec prihodkov 50-odstoten, bi pomoč lahko podjetje prejelo za največ 50 odstotkov zaposlenih.

Za majhne turistične agencije, mnoge imajo le enega ali dva zaposlena, pa predlagajo posebno pomoč v višini plačanih pristojbin in univerzalnega temeljnega dohodka, kot so ga samostojni podjetniki prejemali ob izbruhu krize, prav tako do konca marca. Predlagani ukrepi ZTAS bi po oceni združenja stali okoli 12,5 milijona evrov, njihov učinek pa bi bil 7,4-krat večji.

Mrvaljevič je kot problematično izpostavil tudi premeščanje držav med zelenim, rumenim in rdečim seznamom čez noč. Tako je denimo padel v vodo prihod 130 katarskih športnikov, vreden 3,5 milijona evrov, ker je Katar pristal na rdečem seznamu, slovenske inštitucije pa niso pristale na nikakršne izjeme. Na brniškem letališču so zavrnili letalo družbe Air France oz. se je 80 odstotkov potnikov vrnilo v Pariz, ker so nekaj ur prej na seji vlade Francijo uvrstili na rdeči seznam, enako se je zgodilo z letalom poljskega Lota. Vse to zmanjšuje pogostost letov in povzroča veliko slabe volje, je opozoril.

Direktor Austria Trend Hotela Jernej Osterman je povedal, da jim kot mestnemu hotelu sicer pohvalni vladni ukrep uvedbe turističnih bonov ni veliko koristil; unovčili so jih za 8700 evrov. Sicer so pri njih na okoli 20 odstotkih lanskega prometa, je dodal. "Vsi ukrepi, ki so bili sprejeti do danes, so absolutno pozitivni. So pa določeni segmenti znotraj posameznih branž, ki so prizadeti bolj kot drugi,"je sklenil.