Vlada določila zgornjo mejo izdatkov, končnega osnutka proračuna še ni potrdila

Vladna ekipa in koalicijski poslanci so danes na Brdu pri Kranju ponovili zavezo, da želijo s proračunsko porabo v prihodnjih dveh letih slediti fiskalnemu pravilu. Zgornja meja izdatkov je določena, dokončno bo vlada proračunske dokumente potrdila po objavi najnovejših gospodarskih napovedi, je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

"Dobiti moramo še zadnjo gospodarsko napoved, potem bomo z večjo gotovostjo lahko sestavili sliko do konca," je v izjavi po zaključeni razpravi o pripravi državnega proračuna za prihodnji dve leti povedal tudi premier Marjan Šarec.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo svoje najnovejše napovedi za prihodnji dve leti objavil 19. septembra. Takrat bo tudi zadnja proračunska seja vlade, na kateri bodo člani vladne ekipe potrjevali predloga proračunov in ostalih proračunskih dokumentov za leti 2020 in 2021. V obravnavo v DZ jih morajo poslati najpozneje do 1. oktobra.

Bertoncelj je sicer danes koalicijo opozoril na ohlajanje gospodarstva tako v domačem kot tujem poslovnem okolju. "Upajmo, da sprememba v gospodarskih napovedih ne bo velika, sicer bo potreben nov krog pogajanj," je dejal.

A hkrati je ugotovil, da Slovenija trenutno beleži zelo lepo gospodarsko rast, ki se bo tudi v letu 2020 gibala okoli treh odstotkov. Vendar se gospodarstvo okoli nas ohlaja, je ponovil in menil, da zato kaže razmišljati tudi o nekaterih omejevalnih ukrepih.

Finančni minister od zgornje meje ne odstopa

Zgornja meja izdatkov celotnega državnega proračuna kot tudi ostalih treh javnih blagajn je določena že več mesecev in navzoči na današnjem srečanju so izrazili zavezanost, da se je ne zvišuje. Po pogajanjih, ki so se zaključila konec preteklega tedna, so potrjeni tudi že finančni razrezi za posamezne proračunske uporabnike.

"Zavezali smo se k cilju, da sestavimo proračuna, ki bosta v skladu z domačim fiskalnim pravilom in bosta sledila prioritetam, to so razvoj, sociala in plače," je o izkupičku današnjega srečanja dejal Bertoncelj.

Apetiti proračunskih uporabnikov so vedno večji od zmožnosti. "In naša naloga je, da jih spravimo v okvir, ki ga omogoča naša gospodarska rast in omejuje fiskalno pravilo," je še dejal minister.

Najvišjo dovoljeno porabo državnega proračuna kot tudi preostalih treh blagajn javnega financiranja in slovenskih javnih financ v celoti že nekaj let določa odlok, ki ga sprejme DZ. Zadnjega je sprejel aprila, ko je zgornjo mejo porabe državnega proračuna v letu 2020 določil pri 10,45 milijarde evrov, v letu 2021 pa še pet milijonov evrov višje. Glede teh številk minister za finance Andrej Bertoncelj ne bo dovolil odstopanj. "Zgornje meje najvišje dovoljene porabe za vse javne blagajne ostajajo, kot so bile sprejete v DZ," je novinarjem povedal ob prihodu na vrh koalicije.

Dopušča zgolj manjše spremembe pri posameznih proračunskih uporabnikih, potem ko so se minuli četrtek in petek na finančnem ministrstvu sestali z vsakim ministrom posebej. 

Večina proročunskih uporabnikov bo dobila več kot doslej

Večina proračunskih uporabnikov bo po predlogu dobila več kot doslej in poslanec DeSUS Robert Polnar je prepričan, da bodo uspeli doseči dogovor. "Državni proračun je tako pomembna zadeva, da mora biti iz njegovega sprejemanja izvzeto vsakršno izsiljevanje in pogojevanje," je dejal. Če bodo današnji pogovori potekali v takem duhu, potem bodo zagotovo dosežen dogovor, je bil prepričan pred začetkom seje.

Notranji minister Boštjan Poklukar je z dodeljenimi sredstvi zadovoljen, prav tako minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik. "Seveda bi rad več, saj bi tudi vi radi večjo plačo, mar ne," je dodal. Ob tem je Česnik opozoril, da je fiskalno pravilo eno za vse. "Malo denarja, malo muzike. A pas moramo zategniti, dokler je še leto debelih krav."

Nasprotno je minister za okolje Simon Zajc pričakoval zelo burno razpravo. Kot je dejal, je verjetno vsak minister prišel na sestanek z željo po povečanju sredstev za svoj resor. "Nam manjka predvsem na postavkah odprave posledic naravnih nesreč in urejanja vodotokov," je dejal o proračunu svojega ministrstva.

Predsednik DZ in predsednik SD Dejan Židan pa je pričakoval, da pogovori, ki so jih dosegli zadnje tedne, držijo. V tem primeru je bil prepričan, da bo proračun sprejet brez težav.

Želi si, da bi na koncu mandata lahko rekli, da so naredili konkreten napredek na področju kulture, tudi kar zadeva vzdrževanja objektov, napredek na področju raziskav in razvoja ter na področju stabilnosti v zdravstvu oziroma da bodo pomembno skrajšali čakalne vrste. Židan želi tudi napredek na področju okoljsko-podnebne politike in na področju infrastrukturnih projektov. "To konjuktura zdaj omogoča," je prepričan.

Čeprav je glavna tema srečanja državni proračun, pa se bodo zbrani verjetno težko izognili razpravi o odnosu z Levico in o aferah v lastnih vrstah, zlasti v zvezi s kadrovanjem. Prav tako je pričakovati pogovore o napovedanih davčnih spremembah.

Levica med drugim želi, da njihov predlog za prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno do konca meseca uskladijo ter vložijo v parlamentarni postopek. S tem pogojujejo podporo proračunu. Njihovi glasovi so pomembni, saj vlada sama nima 46 glasov, potrebnih za primer, če bi državni svet na proračun dal veto.

Ministrska ekipa je sicer danes nekoliko okrnjena, med drugim sta odsotna predsednica SAB in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek ter predsednik SMC in zunanji minister Miro Cerar.

Levica za nujno sejo odbora za obrambo zaradi povečevanja obrambnega proračuna

Odbor DZ za obrambo bo v četrtek na zahtevo poslancev Levice opravil razpravo o načrtovanem povečanju obrambnega proračuna. V Levici so zahtevali, da vlada odstopi od načrtovanih nakupov oklepnikov in drugega orožja za potrebe oblikovanja srednje bataljonske bojne skupine, so danes sporočili iz stranke.

V Levici so kritični do vladnih "rezov v socialo" in istočasne napovedi o dvigu izdatkov za vojsko in nakupe orožja za potrebe Nata. "O prioritetah in vseh nadaljnjih nakupih naj se namesto za zaprtimi vrati vladnih soban odloča javno v državnem zboru," so pozvali v Levici.

"Pred vrhom koalicije so prišle na dan informacije, po katerih naj bi vlada ministrstvu za obrambo namenila dodatnih 30 milijonov evrov. Napoved novega dviga sredstev za vojsko in nakupe orožja prihaja po tem, ko se je letošnje leto proračun že povečal za 65 milijonov evrov, in ko vladni antisocialni ukrep najranljivejšim jemlje 22 milijonov evrov," so navedli v Levici.