
Vladno službo bo vodil minister brez listnice,
njegovo ime pa zaenkrat še ni znano. Se je pa minister za javno upravo Gregor Virant o načinu in obsegu
dela, pogovarjal s prvim vladnim reformatorjem Jožetom P. Damijanom.
Minister je danes v vladno proceduro poslal sklep o ustanovitvi nove vladne službe za koordinacijo reform. "Glavne
naloge so usklajevanje izvajanja reformnih ukrepov vlade, kar pomeni,
da se bo vladna služba vključevala in pomagala resorjem pri pripravi
ukrepov, čeprav bodo glavno delo seveda nosili resorji. Služba bo
poročala vladi in premieru, kako posamezna ministrstva izvajajo
sprejeti okvir reform," je pojasnil Virant.
Minister sicer ni želel dajati "dokončnih izjav" glede morebitne
kandidature Damijana za ministra brez listnice za
koordinacijo vladnih reform, saj se morata glede tega izreči Damijan in
premier Janez Janša. Je pa pojasnil, da se z Damijanom že nekaj dni
pogovarjata, kako bi izgledala vladna služba, če bi jo vodil on.
Tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak pa je povedal, da Damijan
do danes predsedniku vlade še ni poslal odgovora, niti pozitivnega niti
negativnega.

Virant je povedal, da bodo zakone s posameznih področij še naprej predlagali resorni ministri, je pa prepričan, da bo imel minister brez resorja “pomembno besedo v medresorskem usklajevanju pa tudi pri pripravi zakonov". Na vprašanje, ali bo imela nova vladna služba tudi pristojnosti na področju črpanja evropskih sredstev, je odgovoril: "V prvi fazi ne, je pa to gotovo opcija, ki je potem v nadaljevanju na mizi."
Virant je še povedal, da sta se z Damijanom strinjala, da mora biti vladna služba relativno majhna, operativna in fleksibilna. V začetku bi bilo zaposlenih 15 ljudi, od katerih bi jih bila vsaj polovica prerazporejena iz drugih resorjev, predvidoma iz finančnega, gospodarskega ter ministrstev za delo in zdravje.
Dežurstva bodo del plače

Zaposlenim v zdravstveni dejavnosti bodo, kot kaže, dežurstva kmalu izplačevali kot del osnovne plače. Potem ko je sindikat Fides zagrozil s stavko, so na ministrstvu za zdravje začeli pripravljati nov zakon o zdravniški službi. Odločitev sindikata, da preloži napovedano stavko, je pozdravil tudi minister Virant, ki se je zavzel za čim prejšnjo rešitev glede plačevanja dežurstev zdravnikov in medicinskih sester z novelo zakona o zdravniški službi. "Ne nasprotujemo temu, da bi se to zgodilo pred podpisom kolektivne pogodbe za javni sektor," je dejal Virant v izjavi novinarjem.
Poudaril je še, da pri omenjeni problematiki ne gre za vprašanje plačnih razmerij, osnovnih plač, dodatkov ali delovne uspešnosti, ampak le za delovnopravno vprašanje, ali naj se dežurstvo všteva v delovni čas in tako tudi plačuje. "Po našem mnenju je sedanja rešitev, ko se del dežurstva, torej časa, ki ga zdravnik ali medicinska sestra prebijeta v službi, ne plačuje kot delovni čas, nepravična," je povedal minister.
Dodal je, da omenjena rešitev ne bo v ničemer načela enotnosti plačnega sistema v javnem sektorju, ker se ta problem v drugih delih javnega sektorja ne pojavlja. Poudaril je še, da so zdravniki v javni službi nedvomno del javnega sektorja in da se morajo zato njihove plače urejati v enotnem sistemu plač v javnem sektorju.
Plača zdravnika bi bila v novem sistemu sestavljena iz istih elementov kot drugod v javnem sektorju, torej iz osnovne plače, dodatkov, ki bodo bistveno bolj omejeni kot doslej, in iz delovne uspešnosti. Slednja bo lahko na letni ravni obsegala največ višino dveh osnovnih plač, tako kot drugod v javnem sektorju.