Predlog zakona je zaposlene v javnem sektorju razdelil na deset plačilnih skupin, znotraj njih pa na enaintrideset podskupin. Najbolje plačani bodo seveda funkcionarji v državnih organih in lokalnih skupnostih, katerih plače se bodo gibale od 260.000, kolikor bodo dobili tudi najslabše plačani župani, pa do nekaj več od 1.200.000 tolarjev, kolikor bi po predlaganem zakonu dobil predsednik republike. Državni uradniki bodo zaslužili od 108 do 792 tisočakov, v isto skupino pa po tem zakonu sodijo tudi policisti s plačo med 168 in 560 tisoč, ter vojaki, ki bodo prejeli od 96 do 630 tisoč tolarjev. Prav v vojski bodo razlike med najslabše in najbolje plačanimi največje.
Policisti izenačeni z učitelji
Zdravniki bodo imeli plače v razponu med 265 in 815 tisoč tolarji. Učitelji, ki so v svojih zahtevah po zviševanju plač vse glasnejši, pa naj bi imeli od 168 do 422 tisoč tolarji v srednjih in osnovnih šolah, ter od slabih 200 do 766 tisoč tolarjev v visokem šolstvu. Najslabše plačan učitelj, ki ima seveda visoko izobrazbo, je plačan ravno toliko kot najmanj plačan policist, ki ima seveda nižjo izobrazbo, poleg tega pa policist lahko upa, da bo z napredovanjem prišel do višje plače. Ta razdelitev je za sindikate najbolj sporni del zakona, z njenim usklajevanjem pa niso še niti pričeli. Za mnoge se zdi sporen tudi člen o usklajevanju plač, ki določa, da se plače usklajujejo predvidoma enkrat na leto, o višini usklajevanja pa se vlada pogodi s sindikati.
Pogajanja morajo biti zaključena najkasneje 30 dni pred rokom za predložitev proračuna, če pa vlada in sindikati ne bodo našli skupnega jezika, bo višino uskladitve določil parlament s posebnim zakonom. To pa pomeni, da bi bili v najbolj črnem scenariju sindikati lahko izključeni iz soodločanja o usklajevanju, o njem pa bi odločila politika.
Napredovanja
Zakon naj bi urejal tudi napredovanja v višji plačilni razred, s tem so urejena napredovanja, ko uslužbenec ne zamenja delovnega mesta, dobi pa višje dohodke. Po tem predlogu zakona, bi lahko javni uslužbenec napredoval vsaka tri leta, v enem takšnem napredovanju pa bi lahko pridobil največ 5 razredov. To na primer pomeni, da lahko uradnik, ki je pred napredovanjem zaslužil slabih 110.000 tolarjev, napreduje največ do slabih 140.000 tolarjev. Izjema so tisti uslužbenci, ki zaradi narave poklica ne morejo napredovati po nazivu, torej ne morejo dobiti boljšega delovnega mesta, ti lahko poskočijo za 7 razredov. Državni in občinski funkcionarji pa ne morejo napredovati, razen tistih, ki delajo v pravosodju.
Predlog zakona pa nima nasprotnikov le med sindikati, pripombe nanj imajo tudi pri gospodarski zbornici. Vlado tako očitno čaka še precej trdo delo, da bo sogovornike prepričala o primernosti zakona.
