Na vladi so se zavili v molk. Kateri projekti bodo padli v vodo, tako ostaja skrivnost. Proračunski odhodki za prihodnje leto so trenutno določeni pri 15 milijardah in 225 milijonih, vlada pa bi to številko rada zmanjšala za štiri odstotke, torej na 14 milijard in dobrih 600 milijonov evrov. Varčevanje bi se nadaljevalo tudi v letu 2025. Ko bi vlada namesto 15 milijard in 856 milijonov porabila 15 milijard in 222 milijonov. S takšnimi rezi bi v dveh letih nabrala dobro milijardo in 200 milijonov evrov prihrankov. Ob linearnem, 4-odstotnem rezu po vseh resorjih bi največ rezerv v prihodnjem letu moral napraskati prav finančni minister Klemen Boštjančič. Med dobrimi štirimi milijardami sredstev bo moral poiskati 175 milijonov evrov prihrankov.
Linearno, enakovredno varčevanje bi močno udarilo tudi po ministrstvu za izobraževanje ter ministrstvu za delo. Na prvem bi morali privarčevati 77, na drugem pa 73 milijonov evrov – zgolj v prihodnjem letu. Kako realni so takšni rezi na ministrstvih, ki imajo sredstva namenjena predvsem za plače šolnikov in socialne transferje, je vprašljivo.
Najmanj sredstev bo potrebno iskati ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stoimenov Duh. Ob proračunu, ki znaša slabih 80 milijonov, bo morala poiskati dobre tri milijone rezerv. A rezi najbrž ne bodo povsem linearni, je včeraj dejal minister za finance. Tako da bomo o natančnih prihrankih po resorjih najbrž obveščeni šele, ko bo predlog proračuna romal v parlament.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.