Med drugim se v sindikatu ne strinjajo z izjavo o neutemeljenosti zahtev sindikata, ki jo je podal generalni direktor SZ Igor Zajec, in opozarjajo, da sindikat ob stavki ni postavljal nobenih novih zahtev, ampak zahteval le izpolnitev dogovora, podpisanega decembra lani. Z njim se je uprava zavezala, da bo izdala navodilo za varno opravljanje prometne službe in istočasno prodajo vozovnic, ker pa tega ni storila, se je sindikat odločil za stavko.
Po mnenju sindikata so so v SŽ namerno zamolčali temeljno nalogo vlakovnega odpravnika, da neposredno ureja in zagotavlja varen uvoz, izvoz ter prevoz vlakov na postaji in varne vožnje na dodeljenih medpostajnih odsekih. Zato opozarjajo, da so vlakovni odpravniki pogosto prisiljeni istočasno prodajati vozne karte ter skrbeti tudi za varen in urejen promet vlakov, vendar pa jim odprava potnikov in njihovo informiranje vzameta toliko časa, da na nekaterih postajah ne uspejo vedno opraviti drugega dela. V sindikatu še poudarjajo, da prometni pravilnik med drugim določa tudi, da se izvršilnega osebja, ki je odgovorno za varnost in red v prometu, med delom ne sme obremenjevati z drugimi opravili v takem obsegu, ki bi jim onemogočil opravljanje del pri zavarovanju varnega in urejenega prometa.
Med pogajanji z upravo se sindikatu tudi ni uspelo dogovoriti za sistemsko ureditev priznavanja provizij za prodane vozovnice, ki bi veljala za vse službe znotraj SŽ. V sindikatu se ne strinjajo z izjavami generalnega direktorja, da so vlakovni odpravniki poleg vodenja prometa že od nekdaj tudi prodajali vozovnice in dajali informacije ter da sedanje finančno stanje SŽ nikakor ne bi preneslo dodatnih obremenitev, ki bi nastale z izplačevanjem provizije za vsako prodano vozovnico. Menijo namreč, da opis del in nalog sprevodnika, ta dobiva provizijo, in vlakovnega odpravnika zajema prodajo kart in ne prodajanje samo po sebi pomeni disciplinsko kršitev, delodajalec pa se je odločil, da bo enega namesto sankcioniranja nagradil, drugega pa ne.
Sindikat opozarja tudi na neprimeren odnos uprave do poskusa rešitve stavkovnih zahtev pred stavko in navaja, da je delodajalska stran ni takoj po napovedi stavke začela s pogajanji, ampak je prva pogajanja sklicala šele 26. marca, osem dni po stavkovni napovedi, v kateri je sindikat predlagal takojšen pričetek pogajanj.
