Slovenija

Vlasta Nussdorfer o izterjavi preživnin

Ljubljana, 02. 10. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
P.K./E.P.
Komentarji
0

Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer, vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto je v intervjuju povedala, da se razmere z izterjavo preživnin od neplačnikov izboljšujejo.

Ob zakonih, ki jih imamo, in sodiščih, kjer so sicer postopki dolgi, zakaj se torej v toliko primerih še vedno dogaja to, da eden od staršev ne plača preživnine in s tem krši zakone, potem pa za to nikoli ne odgovarja?

Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka
Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka FOTO: POP TV

V nekaterih primerih ne pride niti do prijave. V drugih primerih pa moramo vedeti, da storilec ne plačuje preživnine, ne zato ker bi nanjo pozabil, ampak zato, ker preprosto noče in vedno najde sto izgovorov, zakaj ne more plačevati. Eden je recimo, da nima zaposlitve, da jo je izgubil, da se težko zaposli, da ne vidi otroka, da mu ga drugi odteguje. Skratka, tedaj smo lahko zelo neuspešni, kajti dolžnik ponuja številne odgovore, ki jih moramo vedno znova preveriti.

To pomeni, da zakonodaja ni dovolj jasna. Da ni možno ustrezno ukrepati zoper takšnim, ki ne želijo plačevati preživnine?

Z veseljem lahko povem, da se je zakonodaja pred kratkim spremenila in to v dobro otrok, ki ne dobivajo preživnine. Doslej je namreč veljala zakonodaja, ki je določala kot kaznivo dejanje izmikanje plačevanju preživnine. Že sama beseda pove, da je izmikanje težko dokazati. Dolga pot je do dokazovanja tega, da se nekdo resnično izmika plačevanju svojih obveznosti. Sedaj pa je naziv kaznivega dejanja zgolj neplačevanje preživnine, kar pomeni, da kdor ne plačuje pa bi zmogel. Jaz si to razlagam zelo strogo. Zmore vsak, ki mu sodišče določi neko preživnino – če je nekdo dolžan deset tisoč, zmore deset tisoč, če nekdo sto, pač sto tisoč. Torej bo naša pot dokazovanja na sodiščih, upam vsaj, lažja.

Pa je že opaziti kakšen napredek?

otrok v vozičku
otrok v vozičku FOTO: POP TV

Napredka še ni moč opaziti prav zato, ker zakonodaja velja šele od aprila in prve ovadbe šele prihajajo, torej še niso na sodišču. Čas storitve velja od aprila dalje.

Kot smo lahko videli v prispevku, da gre v teh primerih velikokrat tudi za grožnje, nasilje in podobno. Zato se tisti od staršev, ki skrbi za otroka boji prijaviti ali ostreje nastopiti proti nekdanjemu partnerju, s katerim ima otroka. Očitno tudi tu, kljub zakonom, pravna država ne deluje.

Živimo v krogu nasilja, ki se vrača od enega k drugemu članu. Torej, če je prisotno nasilje med člani, gre za nasilništvo, gre za odvzeme otrok v razvezi, za strah pred prijavami, torej za skupek kaznivih dejanj. Država ne pade na izpitu, če pride do prijave in če so tudi priče dobre. Torej, če nam povedo in če pokažejo kakšno je dejansko stanje v družini. Na žalost pa velikokrat tudi priče odpovedo.

Torej teh prijav je več v zadnjem času?

Da, kar veliko jih je.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10