Vložena zahteva za referendum o izbrisanih

Poslanci SDS in SNS so vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki jo je DZ sprejel v ponedeljek. Po mnenju Branka Grimsa (SDS) je zakon utemeljen na neresnici, da ne bo imel finančnih posledic, je pa tudi namerno nejasen in odpira vprašanje vrednot.

Pod zahtevo za razpis referenduma se je podpisalo skupaj 31 poslancev omenjenih strank, predlagano referendumsko vprašanje pa se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 8. marca 2010?"

Kot je na današnji novinarski konferenci, ki je potekala tik po vložitvi referendumske zahteve, povedal poslanec SDS Grims, je trditev vlade, da sprejeti zakon ne bo imel finančnih posledic, smešna. Spomnil je, da je bilo ob izdaji manj kot 4000 začasnih odločb za časa notranjega ministra Rada Bohinca v proračunu v ta namen zagotovljenih več kot 30 milijonov evrov. Poleg tega bodo davkoplačevalce po njegovem mnenju precej stali že sami postopki na sodiščih in to ne glede na morebitne izplačane odškodnine.

Poslanec SDS vidi posebno spornost zakona še v vprašanju vrednot, ki jih prinaša. Zaradi raztegljivih formulacij in možnosti uveljavljanja pravic po tem zakonu s strani agresorjev se bo namreč po Grimsovih napovedih zgodilo, da bo posameznik, ki si je pravočasno uredil status in imel pozitiven odnos do Slovenije, diskriminiran v odnosu do nekoga, ki je Slovenijo morebiti celo napadel z orožjem in "bo sedaj za to svoje delo nagrajen".

Zakon tako pomeni "razprodajo temeljnih vrednot, na katerih je ustanovljena država Slovenija" in grobo žalitev vseh, ki so gradili samostojno Slovenijo, meni Grims.

SLS podpisov ni prispeval

V SLS svojih podpisov pod zahtevo za razpis referenduma niso prispevali, ker menijo, da je v tem trenutku mnogo pomembnih vprašanj, ki jih je treba reševati, in ne vse pozornosti namenjati tej temi, je dejal vodja strankine poslanske skupine Jakob Presečnik. "To je bil razlog, ne pa kakršno koli strinjanje s temi zadevami," je poudaril Presečnik in spomnil, da so noveli zakona ves čas nasprotovali in so se tudi sami ves čas zavzemali za ustavni zakon.

Socialni demokrati so prepričani, da so pri sprejemanju odločitev glede vračanja pravic izbrisanim v celoti upoštevali odločitve ustavnega sodišča. Nad potezo opozicije niso presenečeni in soglašajo, da se za mnenje o možnem referendumskem vprašanju vpraša ustavno sodišče.

Zahteva za razpis referenduma je po mnenju stranke LDS "nedostojna demokratične Slovenije". "Da si opozicijski SNS in SDS demokracijo razlagata po svoje, nas ne preseneča, da pa si na sebi lasten način razlagata odločbe najvišjega sodnega organa v državi, pa presega meje dopustnega," so zapisali.

Sprejet zakon namreč po njihovi oceni celovito ureja perečo problematiko in status izbrisanih. "Z zakonom zapiramo področje, ki je bilo predolgo predmet političnih špekulacij, sejanja populizma in pritlehnega politikantstva," pišejo v sporočilu za javnost.

Po oceni Cvete Zalokar Oražem (Zares) pa je predlog "nekorekten, nepotreben in popolnoma nesmiseln". Prav tako je Oražmova mnenja, da mora zakonitost referenduma preučiti ustavno sodišče. "Gotovo bo potrebno, da zakonitost referenduma preuči ustavno sodišče," meni Cveta Zalokar Oražem. Izrazila pa je upanje, da bo šlo tokrat brez procesnih napak, ki so se pojavile v času priprav na referendum leta 2004.

Pri zakonu o izbrisanih gre za to, da je treba realizirati ustavno odločbo, pa je povedal predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec. V stranki so zato zakon tudi podprli, kakšna bo usoda referenduma, pa bo jasno v postopku, pravi Erjavec.

Referendumu bodo nasprotovali pred ustavnim sodiščem

Vložitev zahteve za razpis referenduma je bila po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Gorana Klemenčiča sicer pričakovana, a ker menijo, da na to temo ne more biti referenduma, mu bodo nasprotovali pred ustavnim sodiščem, je napovedal.

"Bilo je absolutno in povsem pričakovano in bi me razočarali, če tega ne bi storili. Tako kot bi mi razočarali njih in vse ostale, če ne bi trdili – in menimo, da imamo prav –, da referenduma na to temo ne more biti," se je na vložitev referendumske zahteve odzval Klemenčič.

Kot je poudaril, referenduma o tem, da bi zanikali odločbo ustavnega sodišča, ne more biti. Na pomisleke o velikih finančnih posledicah novele pa je odvrnil, da nanje odgovarja tako kot že leto in pol, "da so to neumnosti". Pred letom in pol so govorili isto, v tem času se ni nič spremenilo, je dodal.

Državni svet zavrnil veto

Državni svet je v nadaljevanju današnje izredne seje s 15 glasovi za in 16 glasovi proti zavrnil predlog veta na novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji. Državni zbor jo je sprejel v ponedeljek, predlagatelji veta pa so med drugim opozarjali na morebitne finančne posledice sprejema novele.

Svetnik Alojz Kovšca je v imenu predlagateljev veta med drugim povedal, da bi moral državni zbor o omenjeni noveli odločati po rednem in ne po skrajšanem postopku. Opozoril je tudi, da je v zakonu navedeno, da ne bo predstavljal finančnih posledic, kar pa po njegovem ne drži, saj bodo odločbe predstavljale podlago za odškodnine.

Ob tem je še poudaril, da se je skozi leta povečalo tudi število t. i. izbrisanih, in sicer s 18.305 na 25.671, pri čemer pa po njegovih besedah ni zagotovila, da to število ne bo še naraslo. Prav tako pričakuje, da se bo glede na socialne razmere povečalo tudi število odškodninskih zahtevkov.

'Nikomur nič ne podarjajo'

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Goran Klemenčič je v odgovoru poudaril, da nikomur nič ne podarjajo, pač pa ljudem zgolj odpirajo možnost, da se jim vrne, kar jim je bilo protipravno odvzeto. S tem zakonom se sodni postopki ne odpirajo, nihče pa po besedah Klemenčiča ne more ljudem preprečiti, da bi vlagali tožbe. Poudaril je tudi, da zakon v celoti izključuje možnost pridobitve statusa obsojenim osebam ali osebam v kazenskih postopkih.

V razpravi je predsednik državnega sveta Blaž Kavčič med drugim dejal, da nihče nima pravice nekomu odvzeti stalnega bivališča ali ga izbrisati iz registra stalnih prebivalcev. To je civilizacijska norma in sprejem tega zakona je kriterij, da Slovenija pripada civiliziranim državam, je menil Kavčič ter napovedal, da veta ne bo podprl.