Vložili podpise za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

Nekateri med njimi so danes skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ. Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave.

Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo "to referendum proti politični samovolji". Kot je pojasnil, je politična večina večkrat poudarila, da bodo preiskovali civilno družbo, nevladne organizacije in "je bilo jasno, čemu je ta novela namenjena".

"Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo," je ocenil Miheljak. Kot je dejal, je predsednik vlade Janez Janša "očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom".

Tudi po besedah Gantarja se bo na referendumu odločalo o tem, "ali Slovenija pada v obliko avtoritarne in represivne države ali bo ostala in se borila za to, da obstajajo vsaj minimalni standardi demokracije, pravice in svobode". Zbrani podpisi pod zahtevo so tako, kot je dejal, prvi korak, nadaljnji pa bo, da animirajo državljanke in državljane, da gredo na referendum in glasujejo proti zakonu.

Juri je pojasnil, da v referendumski kampanji računajo na podporo predstavnikov civilne družbe, tudi sindikatov in opozicijskih strank, ki so jim pomagali tudi pri zbiranju podpisov. "Demokratična fronta mora biti čim širša," je menil.

Po vložitvi so stekli roki za razpis referenduma. DZ referendum z odlokom razpiše v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Pred tem mora predlog akta pripraviti še matično delovno telo DZ.

V opozicijskih Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni pritrjujejo pobudnikom, ki so danes z več kot 44.000 podpisi volivcev v DZ vložili zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. V Svobodi že napovedujejo aktivno vključitev v kampanjo pred referendumom, v Levici in Vesni so bili aktivni že pri zbiranju podpisov.

Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin se je v današnji izjavi zahvalila vsem, ki so oddali svoj podpis zato, da "preprečimo zlorabo parlamentarnih preiskav". Po njenih besedah so Slovenke in Slovenci pokazali, da so se pripravljeni aktivirati, ko se želi posegati v njihove človekove pravice.

Kot je dejala, se želi z novelo zakona, ki bo predmet referendumskega odločanja, "uvesti politično policijo, za jesen pa je napovedan zakon, ki bi želel politični vpliv razširiti še na tožilstvo". Pri tem je poudarila, da v Gibanju Svoboda nasprotujejo vsem poskusom vplivanja na neodvisne institucije. V referendumsko kampanjo pa se bodo aktivno vključili, je napovedala.

Poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj je pojasnila, da so pri zbiranju podpisov pod referendumsko zahtevo tudi sami sodelovali. Zbrani podpisi so po njenih besedah jasno sporočilo, da si ljudje ne želijo slabljenja varovalk proti zlorabi oblasti.

Kot je dejala, bo lahko po noveli, ki jo je spisala koalicija in o kateri se bo odločalo na referendumu, "parlamentarna preiskava vložena zoper vse in vsakogar, ne da bi imeli preiskovanci možnost zoper tak sklep o uvedbi preiskave vložiti pravno sredstvo oz. tak sklep izpodbijati".

Zbrani podpisi in referendum o noveli so po njenih besedah pomembni tudi zato, ker novela "politični večini omogoča, da zbira podatke o preiskovancih od finančne uprave, telekomunikacijskih operaterjev, policije in drugih organov, pravno sredstvo zoper tako zbiranje, ki je lahko seveda tudi povsem neutemeljeno, pa je mogoče šele naknadno, ko so podatki o posamezniku že v celoti razkriti."

Brecelj je še izpostavila, da vladajoča koalicija z Resnico po eni strani blokira ustanovitev parlamentarnih preiskav, ki bi preiskovale politiko, torej preiskovalnih komisij o Black Cube in obvodnem financiranju strank, po drugi strani pa so "spisali novelo zakona o parlamentarni preiskavi, po kateri bi lahko brez vsakega utemeljenega razloga preiskovali prav vsakega v tej državi".

Tudi poslanec SD Damijan Bezjak Zrim meni, da se z novelo jemlje pravne varovalke. Pričakuje, da bosta čim prej ustanovljeni omenjeni preiskovalni komisiji. Kot kontradiktorno je označil, da želi vlada po eni strani "zaostriti zakonodajo oz. zmanjšati pravno varnost, po drugi strani pa se z vsemi sredstvi bori proti temu, da bi preiskovalne komisije sploh bile ustanovljene, kar je v nasprotju z ustavo".

Ali se bodo aktivno vključili v kampanjo pred referendumom, v SD še niso odločali, sam pa za to ne vidi zadržkov, je pojasnil.

V poslanski skupini SDS so za STA zapisali, da spoštujejo pravico državljank in državljanov do neposrednega odločanja ter da nikoli niso omejevali referendumskih pobud.

Podobno so zapisali tudi v Resnici. Vložitev podpisov za razpis referenduma razumejo kot legitimno uveljavljanje ene od demokratičnih pravic, ki jo slovenska ustava omogoča državljanom. "Referendum je pomemben institut neposredne demokracije, zato spoštujemo pravico do njegove pobude in izvedbe," so navedli. O morebitni vključitvi stranke v referendumsko kampanjo pa bodo odločali za to pristojni organi stranke, so dodali.

Bodo pa v referendumski kampanji aktivno sodelovali Demokrati. "Po odločitvi ljudi na referendumu, ko bo torej jasno določena pravna podlaga za delovanje parlamentarnih preiskovalnih komisij, bomo podprl tudi njihovo ustanovitev," so navedli.

V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus se za STA niso odzvali.

Novela zakona, ki jo je DZ na predlog SDS in trojčka NSi, SLS in Fokus sprejel konec maja, ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.

Po mnenju pobudnikov torej novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav in zagotovilo, da o dopustnosti najhujših posegov v pravice posameznikov in organizacij ne odločajo zgolj politiki sami.