Pobudnik Christian Moe je ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije danes na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki se nanašata na ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in prijavljenim stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah.
Pobudnik je državljan Kraljevine Norveške, ki v Sloveniji neprekinjeno živi že 24 let. Že 18 let ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana (MOL), zato je do novele ZLV-M imel tudi aktivno volilno pravico na lokalni ravni. V tem obdobju si je v lokalni skupnosti ustvaril svoj dom, družino in socialne vezi ter bil kot njen stalni prebivalec neposredno podvržen odločitvam lokalnih oblasti, pri oblikovanju katerih je lahko kot del lokalne politične skupnosti tudi sodeloval. Pred sprejetjem in uveljavitvijo novele je svojo volilno pravico tudi redno izvrševal, saj se je s svojimi someščani že petkrat udeležil lokalnih volitev in lokalnega referenduma v MOL.
Čeprav je skupina poslancev na Ustavno sodišče že vložila zahtevo za oceno ustavnosti relevantnega dela ZLV-M, Pravna mreža ocenjuje, da je vložitev samostojne pobude bistvenega pomena. Ta namreč odpira ustavnopravna vprašanja z vidika posameznika, ki je bil z zakonsko spremembo neposredno prizadet, in opozarja na posledice, ki bodo zanj in za druge posameznike v primerljivem položaju nastale že z izvedbo letošnjih lokalnih volitev.
Čeprav je Ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje v povezani zadevi že zavrnilo, mu ga Pravna mreža predlaga ponovno, pri čemer posebej izpostavlja tehtanje posledic, ki bi nastale za neposredno prizadete posameznike, kot je pobudnik, če bi bila izpodbijana ureditev uporabljena že na letošnjih lokalnih volitvah. Pri tem ocenjuje, da pravočasno postopanje Ustavnega sodišča ne bi ogrozilo stabilnosti volilnega postopka kot takega. Ustavnemu sodišču predlaga, da ob upoštevanju navedenih razlogov zadevo obravnava absolutno prednostno in o njej odloči pred izvedbo letošnjih lokalnih volitev. Pobudnik Ustavnemu sodišču posebej predlaga, naj o predlogu za začasno zadržanje izpodbijane zakonske ureditve odloči čim prej, najkasneje pa do 15. oktobra, ko poteče zadnji dan zbiranja podpisov podpore kandidaturam. Če to ne bo mogoče, pa naj odloči vsaj do 30. oktobra, ko mora Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo za posamezno volišče sestaviti splošni (in posebni) občinski volilni imenik za izvedbo glasovanja s podatki o volivcih v evidenci volilne pravice.
Le začasno zadržanje izpodbijane ureditve ali pravočasna vsebinska odločitev Ustavnega sodišča pred letošnjimi novembrskimi volitvami bi lahko zagotovila, da bi pobudnik in drugi posamezniki v primerljivem položaju še imeli možnost uresničiti pravico, ki so jo nekateri neprekinjeno uživali skoraj četrt stoletja in ki jim je bila praktično čez noč odvzeta, poudarjajo v Pravni mreži.
Četudi do začasnega zadržanja ali vsebinske odločitve v zadevi pred novembrskimi lokalnimi volitvami zaradi bližine volitev ne bi prišlo, pa na Pravni mreži ocenjujejo, da lahko pobuda pomembno prispeva k vsebinski presoji tega zahtevnega ustavnopravnega vprašanja, zlasti z vidika položaja posameznikov, v pravice oziroma pravni položaj katerih je bilo z izpodbijano ureditvijo neposredno poseženo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.