Vložili podpise za začetek referendumskega postopka o arhivski noveli

Državni zbor (DZ) je novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejel pred tednom dni, konec minulega tedna pa je SDS vse, ki želijo oddati podpis proti zaprtju arhivov, pozvala, naj to storijo najpozneje do ponedeljka. S tem se je lotila zbiranja potrebnih 2500 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o noveli, kljub temu, da še ni bilo znano, ali bo Državni svet danes na novelo izglasoval odložilni veto. Državni svetniki so nato predlog veta danes s 13 glasovi za in 13 proti zavrnili.

Pobudniki so na koncu zbrali več kot 10.000 podpisov. Prvopodpisana pod zahtevo za začetek postopka poslanka SDS Eva Irgl je ob vložitvi podpisov v DZ poudarila, da število zbranih podpisov dokazuje, da se državljanke in državljani zavedajo, "kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti". K temu Slovenijo po besedah Irglove zavezuje tudi resolucija evropskega parlamenta.

Da arhivi ostanejo odprti, je po njeni oceni pomembno zaradi zgodovinarjev, ki lahko na podlagi gradiva ovrednotijo neko zgodovinsko obdobje, ter zaradi publicistov in raziskovalcev, ki lahko le s pomočjo arhivov svoje delo opravljajo profesionalno in strokovno, je pojasnila poslanka SDS. "Bistveno pa je, da mora arhivsko gradivo ostati odprto zaradi zgodovinske resnice," je poudarila Irglova, ki verjame, da jim bo uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov.

Po besedah poslanca SDS Vinka Gorenaka si politična levica za vsako ceno želi zapirati arhive, to pa zato, "ker jih je smrtno strah stvari, ki so tam zapisane". Njegov poslanski kolega Franc Breznik pa je dodal, da je novela zakona v času, ko so se začele preiskave v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, "zelo politično neumestna".

Predsednik Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine RS Roman Leljak je povedal, da se je za podpis pod zahtevo odločil, ker novela raziskovalcem "na nek način onemogoča normalno delo v arhivu". Kot je pojasnil, se preveč vključuje arhivska komisija, medtem ko je bilo na referendumu odločeno, da morajo biti arhivi odprti. V predlagani noveli je po njegovih besedah vse odvisno od arhivske komisije, to komisijo pa lahko vsakokratna politika menja.

Leljak je ob tej priložnosti tudi napovedal, da bodo v ponedeljek v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa predvajali posnetek pogovora Službe državne varnosti s Stjepanom Crnogorcem, konec tedna pa bodo ta posnetek izročili njegovi družini. Tedaj bo Leljak odgovoril tudi na tožbo, ki jo je zoper njega vložil Janez Zemljarič.

Ker po novi ustavni ureditvi referenduma ne morejo več zahtevati poslanci, bodo SDS in sopredlagatelji morali za zahtevo referenduma zbrati 40.000 podpisov državljanov. Po novi ureditvi so tudi za veljavnost referenduma ostrejši pogoji. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev v podporo zahtevi je petintrideset dni. Po tem roku mora predsednik DZ nemudoma ugotoviti, ali je bilo zbranih dovolj podpisov v podporo referendumski zahtevi. Za uradni podatek o evidentiranih podpisih zaprosi ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno za vodenje evidence volilne pravice.