Vložili prvi tožbeni zahtevek zoper domnevnega organizatorja neprijavljenih shodov

Državno tožilstvo je v zvezi z izterjavo stroškov Policije zaradi varovanja neprijavljenih shodov pretekli teden vložilo eno tožbo zoper domnevnega organizatorja protestov. Zaradi varovanja interesov postopka več podatkov ne morejo razkriti, saj ne vedo niti, ali je nasprotna stranka tožbo že prejela.

Kot poroča Dnevnik, naj bi sicer šlo za enega od domnevnih organizatorjev petkovih protestov Jašo Jenulla, višina tožbenega zahtevka pa naj bi znašala od tisoč do dva tisoč evrov. Ni še sicer znano, za katerega izmed protestov je bil tožbeni zahtevek vložen.

Petkovi protivladni protesti nimajo organizatorja imajo pa več tisoč pobudnikov po celi Sloveniji, ki spodbujajo k udeležbi na protestih, pa je v komentarju na novico o morebitnem prejemu tožbenega zahtevka jasen Jenull. Ob tem poudarja, da je možnost udeležbe na protestih ustavna pravica ter da je v tem letu tudi ustavno sodišče to pravico izpostavilo kot pravico posebne kategorije. "Gre le še za en poskus preprečevanja protestov in izražanja javnega mnenja. Situacija se nam zdi podobna, kot če bi v primeru referenduma za vodo osebam, strošek izvedbe referenduma morale plačati osebe, ki so se ga udeležile," karikira.

Tožbe, za katero je izvedel iz medijev, sicer še ni prejel, pravi pa, da se bo s pomočjo pravne mreže za varstvo demokracije nanjo tudi odzval. "Računamo, da bomo zmagali," pravi in ob tem zagotavlja, da se bodo petkovi protesti nadaljevali vsak petek, po potrebi pa tudi dlje.

Gre za prvega od več deset potencialnih tožbenih zahtevkov, ki jih od državnega odvetništva pričakujejo ministrstvo za notranje zadeve, Policija in vlada. Jenull je že v preteklosti prejel zahtevek za plačilo policijskih stroškov, ki pa so ga s pomočjo pravne mreže zavrnili. "Takrat smo dobili obvestilo, da bo zadeva šla na odvetništvo," je dejal ter dodal, da je šlo sicer za znesek v višini okoli tisoč evrov, "a glede na to, da je bilo protestov več, lahko pričakujem, da bo tudi teh zahtevkov več, prav tako pa bo višja tudi globa".

Na državnem odvetništvu so sicer od ministrstva prejeli več zahtevkov, pri večini pa naj bi se pojavilo prav Jenullovo ime, ki so mu bili v preteklosti že poslani nekateri računi za stroške protestov. "Poskušali so mi zaračunati najem ograj, ki jih seveda nisem naročil in si jih tudi nisem želel tam,"  je dejal v eni izmed preteklih izjav.

Notranji minister Aleš Hojs je v preteklosti dejal, da gre za veliko število neprijavljenih shodov, na katerih je varovanje morala izvajati Policija. "Stroški varovanja so bili precejšnji," je dodal.

Protestniki so sicer že ob napovedanih globah poudarili, da je zdrava demokracija neprecenljiva ter  da so njen del tudi protesti. Ob tem so dejali, da kljub možnosti tožb svojih shodov ne mislijo prekiniti.

Kot so ob potrditvi usklajevanja med Policijo, državnim odvetništvom in ministrstvom dejali na notranjem ministrstvu, so globe za policijsko varovanje neprijavljenih shodov namenjene le njihovim domnevnim organizatorjem, ne pa tudi udeležencem shodov.

Pravna mreža meni, da za tovrstne postopke pravne podlage ni

V Pravni mreži za varstvo demokracije menijo, da za takšne postopke ni pravne podlage. "Dejstvo je, da je bila večina protivladnih shodov od marca 2020 spontanih, neorganiziranih. V nam znanih primerih protivladni protesti niso imeli organizatorja, kot ga opredeljuje veljavni zakon o javnih zbiranjih," so zapisali v odzivu Večer. Komentar k temu zakonu pojasnjuje tudi, da tisti, ki podpira udeležbo na shodu, k njej vabi in podaja napotke za izvedbo shoda, ni organizator shoda, ampak le pobudnik.

Pojasnili so, da zakon o javnih zbiranjih vsebuje zelo natančno definicijo, koga šteti za organizatorja shoda. Organizator shoda je "fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom". Po njihovem vedenju protivladni shodi niso izvedeni za račun posamezne fizične ali pravne osebe, nobena oseba se ne razglaša javno kot organizator ali kot tak nastopa pred državnim organom.

"Četudi bi bili shodi organizirani, pa glede povračila stroškov policije velja, da zakon o javnih zbiranjih v 35. členu predvideva, da organizator v določenih primerih povrne stroške posredovanja policije. Vendar zakon izrecno govori, da je treba povrniti stroške le, ko policija posreduje na prireditvi, ne pa na shodih. Ravno tako policija nima pravne podlage, po kateri bi zahtevala povrnitve škode po pravilih civilnega prava, saj ni izpolnjena temeljna postavka za odškodninsko odgovornost, to je protipravnost," so še zapisali za omenjeni časnik.

V pravni mreži bodo nudili pravno pomoč vsem, ki se bodo obrnili na njih. Menijo, da takšne tožbe ne sodijo v pravno državo in predstavljajo hudo kršitev z ustavo zajamčenih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.