Opozicija zahteva preiskavo političnega vmešavanja v policijo

Skupina poslank in poslancev zahteva odreditev posebne parlamentarne preiskave za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za "nedopustno politično vmešavanje v delo slovenske policije, njenih preiskovalnih organov, preiskovalnih skupin in avtonomnih preiskovalnih enot zaradi suma političnega vplivanja na potek in izid predkazenskih in drugih postopkov". 

Preiskava naj bi se osredotočala na postopke v obdobju od 13. marca 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave. 

Vlada je že na nočni seji 13. marca lani "številnimi kadrovskimi menjavami dala jasen signal, ima v posameznih resorjih močne politične ambicije," so podpisani poslanci izpostavili v poslani zahtevi. Eno ključnih področij, ki jih Janševa vlada (oziroma vladajoča SDS) želi imeti pod nadzorom, so notranje zadeve in policija, "premišljeno politično kadrovanje" pa so začeli že ob nastopu mandata, nadaljujejo. 

Spomnimo na razrešitev generalne direktorice policije Tatjane Bobnar, šefa kriminalistične policije Boštjana Lindava, vodjo uniformirane policije Srečka Jarca in vodjo odnosov z javnostmi Vesne Drole. S svojega delovnega mesta se je moral posloviti tudi Franc Pavlin, vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto. Na NPU so se v nekaj mesecih zamenjali kar štirje šefi – po Darku Muženiču, Igorju Lambergarju in Urošu Lepoši so postavili prijateljico Roka Snežiča, Petro Grah Lazar.

Ali so vplivali na potek in izid postopkov?

Glavni cilj preiskave je torej ugotoviti morebitno politično odgovornost za politično vmešavanje nosilcev javnih funkcij v delo policije - pri tem so v zahtevi, posredovani predsedniku DZ, Igorju Zorčiću, izpostavljeni notranji minister Aleš Hojs, člani njegovega kabineta ter predsednik vlade in člani njegovega kabineta. Izpostavljajo domnevno politično vmešavanje v Nacionalni preiskovalni urad. 

Preiskava naj bi tako ugotavljala, ali so "morebitno nepravilno, nestrokovno in/ali nevestno delo ali morebitne opustitve dolžnih ravnanj nosilcev javnih funkcij odločilno vplivale na potek in izid predkazenskih (in drugih) postopkov - v prid nosilcev javnih funkcij, ki jih preiskuje policija oziroma Nacionalni preiskovalni urad". Kot slednje podpisani poslanke in poslanci izpostavljajo pripadnike političnih strank in predvsem člane trenutne vlade. 

Namen parlamentarne preiskave je torej ugotoviti, ali se je vodstvo ministrstva za notranje zadeve na čelu z ministrom Hojsom vmešavalo v konkretne predkazenske postopke ter s tem vplivalo na izid teh postopkov.  Ali je to isto vodstvo želelo preprečiti ali otežiti delo preiskovalnih organov "v zadevah, v katerih bi njihove odločitve lahko imele politične posledice zaradi vpletenosti vidnih nosilcev javnih funkcij" - tu so mišljeni predvsem člane trenutne vlade. 

Namen je tudi ugotoviti, ali Nacionalni preiskovalni urad, ustanovljen kot avtonomni organ, resnično deluje avtonomno, ali poskušajo na njegovo delovanje vplivati omenjeni posamezniki. Obenem pa tudi, ali so posamezniki, ki so zasedli pomembna mesta v policiji ter NPU, za to strokovno usposobljeni in primerni.  Pregledali bodo tudi kadrovsko strukturo na NPU ter ugotavljali, "katere organizacijske, vodstvene, kadrovske in druge odločitve so bile sprejete na podlagi političnih navodil in ne odražajo pričakovane in potrebne strokovnosti". 

Minister Hojs je za Odmeve na Televiziji Slovenija zagotovil, da bo sodeloval v tej preiskavi. "Ta zadeva me je presenetila, saj v pobudi za ustanovitev te komisije piše, da se na NPU vodi več kazenskih postopkov zoper nosilce oblasti, posebej aktualne ministre te vlade. Jaz tega podatka nimam, torej je očitno gospod Golubović oz. stranka LMŠ bolje obveščena o tem, kaj se dogaja na NPU, kot pristojni, ki smo odgovorni za delo NPU," je dodal minister.

Se je delovne skupine ustanavljalo za umik 'motečih' posameznikov? 

Ugotavljala bo tudi namen in smiselnost ustanavljanja posebnih delovnih skupin znotraj policije ter "razloge za imenovanje in primernost izbranih posameznikov, ki so imenovani v te delovne skupine". Predvsem - ali je bilo ustanavljanje teh skupin namenjeno umiku oziroma odstranitvi posameznikov, ki so postali "moteči". Spomnimo zgolj na delovno skupino za nezakonite migracije, v katero so bili med drugim imenovani Bobnarjeva, Droletova, nekdanji prvi kriminalist Boštjan Lindav ter dva kriminalista NPU. 

S tem v zvezi pa se bo ugotavljalo tudi morebitno politično odgovornost za načrtno premeščanje ali umikanje pripadnikov policije "z namenom vplivanja na potek in/ali izid konkretnega postopka". 

Poleg tega pa bo preiskava ugotavljala tudi, ali so posamezniki, ki so zadolženi za vodenje, nadzor in organizacijo dela policije, svoje delo opravljali strokovno ali na podlagi političnih usmeritev. Podpisani poslanci želijo tudi izvedeti, ali je bilo zaradi političnega vmešavanja v predkazenske postopke storjenih toliko nepravilnosti, da "je podana subjektivna in/ali objektivna odgovornost ministra za notranje zadeve in njegovih najožjih sodelavcev".

Preiskava naj bi ugotavljala tudi ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja organizacijo, delovanje, vodenje, naloge in pooblastila slovenske policije.