V opozicijski Združeni listi socialnih demokratov trdijo, da primer Mirjam Škrk ni osamljen primer vmešavanja politike v sodstvo in da je tudi kandidatura Barbare Brezigar za generalno državno tožilko politično motivirana. V vladni koaliciji pa vse očitke zavračajo. V ZLSD še pravijo, da koalicijskim strankam ne očitajo tega, da so glasovale proti Škrkovi. "Temeljni problem ni glasovanje, temeljni problem je argumentacija, da ni mogoče glasovati za nekoga, ki je politično napačno sodil. Torej za nekoga, ki je sprejel odločitev, ki ni všeč tistemu, ki ima pravico, da te volitve opravlja," je dodal poslanec ZLSD Miran Potrč.
Sporno izjavo o Škrkovi je v parlamentu izrekel poslanec Nove Slovenije Alojz Sok, ki pa zavrača očitke Združene liste, da njegova izjava kaže, da bodo v prihodnje imenovani le tisti, ki se bodo odločali, kot bo všeč vladi. "To ni bil namen odločitve in mislim, da je bila ta argumentacija Združene liste napačna," je zatrdil Sok. Predsednik poslanske skupine Slovenske ljudske stranke pa Sokove izjave ni želel komentirati. Jakob Presečnik tudi ni želel povedati razlogov, zakaj je glasoval proti, ker naj se takšnih razlogov sploh ne bi govorilo. V LDS se še niso odzvali, so pa že ob neimenovanju Škrkove ocenili, da gre za napad na pravno državo.
Sicer pa se v parlamentu ob skoraj vsaki kandidaturi za katerokoli sodno funkcijo začnejo kresati iskre. Kmalu se bodo znova kresale, tokrat pri kandidaturi Barbare Brezigar za generalno državno tožilko.
