'Voda je skrb države in tudi posameznika'

Medtem ko se škoda po katastrofalnih poplavah še ocenjuje, je minister za okolje in prostor Roko Žarnić predstavil nekaj ukrepov, ki bodo v prihodnje potrebni za omejevanje škode. Po njegovi oceni bo treba optimizirati ukrepe izboljšanja poplavne varnosti in povečati finančna sredstva za področje upravljanja z vodami.

Zaveda se, da je upravljanje z vodo naloga vsake države. Po njegovih besedah je z vodotoki treba delovati celovito in ne le do meje občine. A vsaka država ima neke omejitve tako v sredstvih kot tudi v kadrih, je opozoril. Posebno pozornost bodo namenili tudi omejevanju zasipanja z gradbenimi in drugimi odpadki.

Ministrstvo je "sedaj dežurni krivec, a nismo osebno prizadeti, ker vemo, da delamo prav. Zavračam očitke, da je tukaj skupina birokratov, ki ne vedo, kaj delajo. Smo kompleksen organ in imamo daleč največ dela z evropskimi direktivami. Nekdo, ki je le kratek čas minister, ne more biti čarovnik, ki bi to takoj uredil.'' Kot je pojasnil, se "lahko vsak trenutek odmakne in začne znova predavati", če ne bo videl posluha, da lahko strokovne naloge izvaja pošteno, lahko sam ponudi odstop.

Napovedan obisk premierja Boruta Pahorja na ministrstvu razume kot posvet za sprejemanje velikih odločitev. Predstavili mu bodo dosedanje delo in govorili o modelih možne reorganizacije. Od predsednika vlade pričakuje razumevanje, da ne morejo kadrovske politiko voditi v nekem linearnem povprečnem zniževanju uradnikov in enačiti strokovne ljudi z drugimi. "Če želimo resno in odgovorno delati, potrebujemo kadre in denar," je izpostavil.

Za letos in naslednje leto so se odločili za digitalizacijo celotne Slovenije, kar bo podlaga za izdelavo bolj natančnih poplavnih kart na občinskem nivoju. Država bo tako svoje delo znotraj razpoložljivih sredstev intenzivirala na ravni tehnične podpore in zakonodaje. Dodatne možnosti za sredstva pa so predvsem evropski skladi.

Predpis je bil sprejet letos in govori o načrtu zmanjšanja ogroženosti pred poplavami. Uresničili ga bodo naslednje leto in evropski rok ''prehiteli za cela štiri leta''. Gre za določitev območij, kot so območja bolnišnic, šol in drugih pomembnejših ustanov.

'Poplave so bile ekstremne'

Generalni direktor agencije za okolje Silvo Žlebir je poudaril, da se pri iskanju "krivcev" za nastalo škodo v poplavah pozablja, da so bile poplave ekstremne. V prihodnje bo treba po njegovem prepričanju še povečati sredstva za vzdrževanje vodotokov. Ta so se sicer v preteklih dveh, treh letih sicer povečala na okoli 10 milijonov evrov, vendar pa so prenizka in bi jih bilo treba po njegovi oceni zvišati na približno 20 milijonov evrov.

Po besedah vodje sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč na ministrstvu Ervina Vivode je o oceni škode prezgodaj govoriti. Kolikšna je bila razsežnost poplav, je ponazoril s poplavami pred tremi leti. Takrat je bilo v oceno škode zajetih okoli 50 občin, ocenjena škoda pa je znašala 230 milijonov evrov, v tokratni sklep o začetku ocenjevanju škode pa je zajetih 130 občin. Oškodovanci sredstva za obnovo lahko po njegovih pojasnilih pričakujejo najhitreje od šest do sedem mesecev od dneva nastanka škode.