Čeprav je očem nevidna, je ključna za naš obstoj

Obeležujemo svetovni dan voda, ki je letos namenjen osveščanju o pomenu podzemnih voda in poteka pod sloganom Nevidno naredimo vidno. "Podzemne vode so nevidne, a njihov vpliv je viden povsod. Je skrit zaklad, ki bogati naša življenja," so ob tem poudarili na ministrstvu za okolje. Na pravico do pitne vode pa je opozoril varuh človekovih pravic.

"Skoraj vsa tekoča sladka voda na svetu je podzemna voda, ki podpira oskrbo s pitno vodo, sanitarne sisteme, kmetijstvo, industrijo in ekosisteme. Na številnih mestih ljudje čezmerno uporabljajo in onesnažujejo podtalnico. Drugje pa preprosto ne vemo, koliko vode je na razpolago," so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Slovenija je po navedbah ministrstva razmeroma bogata z vodnimi viri. V katastru voda je zabeleženih 7000 izvirov. Teh je v alpskem svetu dovolj, na krasu pa je le nekaj izdatnejših izvirov. Za oskrbo s pitno vodo se zato uporabljajo predvsem podzemne vode, pri čemer je precejšnja poraba vode iz izvirov.

Kot poudarjajo, ima podzemna voda tudi ključno vlogo pri prilagajanju na podnebne spremembe, zato je pomembno sodelovanje pri trajnostnem upravljanju podzemnih voda.

"Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj so le nekateri od dejavnikov, ki povzročajo večje povpraševanje po vodi, energiji in hrani. Svetovno prebivalstvo bo po pričakovanjih do leta 2050 doseglo devet milijard, proizvodnja hrane pa se bo morala povečati za 60 odstotkov. Ob tem pa približno 40 odstotkov vse vode, ki se uporablja za namakanje, prihaja iz vodonosnikov," so opozorili na ministrstvu. Pri tem so pozvali k zagotavljanju poceni energije za črpanje podzemne vode za namakanje državam s pomanjkanjem vode.

Na širšo problematiko oskrbe z vodo so na dogodku Kam tečejo vode naših ledenikov opozorile tudi Ljubljanske mlekarne, ki so v okviru svoje družbeno odgovorne zaveze S posluhom za jutri organizirale pogovor z osrednjo temo Skrb za vode. "Širša problematika pomanjkanja vode je vse bolj kritična glede porabe. Še bolj postaja kritična glede onesnaženja. Ne gre le za vprašanje, ali bomo imeli vodo, temveč, ali bomo imeli obstoj, ker je tako onesnažena," je, kot so sporočili z Ljubljanskih mlekarn, opozoril profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Mihael Jožef Toman.

Predsednik Borut Pahor je danes, na svetovni dan voda, z video nagovorom odprl poslovni forum Podzemne vode – preplet znanosti, tehnološke inovativnosti in zdravja (Groundwater – the interplay of science, technical innovation and health), ki so ga v slovenskem paviljonu na EXPO 2020 v Dubaju pripravili zunanje in okoljsko ministrstvo v sodelovanju z agencijo SPIRIT.

Predsednik republike je v nagovoru poudaril, da so podzemne vode najbogatejši vir sladke vode na planetu, vendar jih ogroža onesnaževanje in prekomerno črpanje. "Da bi se soočili s tem izzivom, potrebujemo znanost, raziskave, podatke in inovativnost," je dejal in dodal: "Naše odločitve o trajnostnem upravljanju s podzemnimi vodami morajo temeljiti na najboljšem razpoložljivem znanju." V sklepnem delu nagovora je predsednik republike sodelujoče pozval, naj naredimo vse, kar je v naši moči, da ohranimo podzemne vode za prihodnje generacije, in posebej izpostavil pomen sodelovanja med politiko, znanostjo in tehnologijo za ta skupni cilj.

Varuh pričakuje konkretne ukrepe vlade

Na pravico do pitne vode, ki je zapisana v slovenski ustavi, pa je ob svetovnem dnevu voda opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, odgovorne na vladi in v državnem zboru zato ponovno poziva k sprejetju predpisov, ki bodo omogočili uresničevanje pravice do pitne vode, zapisane v ustavi. Rok za to se je sicer iztekel že maja 2018.

"Žal vpis v ustavo ni dosegel zaželenih učinkov pri širjenju zavesti o pomenu pitne vode, zatorej bodo potrebni konkretni ukrepi in koraki. Še naprej opozarjamo, da je pravica do pitne vode bistvenega pomena pri zagotavljanju najbolj temeljnih človekovih pravic. Naj bo svetovni dan voda opomin pristojnim, da pitna voda ni samoumevna in ni na razpolago v neomejenih količinah, in spodbuda, da se čim prej v zvezi z njo začnejo sprejemati najodgovornejše rešitve," je izpostavil Svetina.

Gnojila in pesticidi največja nevarnost

Kakovost podzemne vode sicer resno ogroža predvsem uporaba gnojil in pesticidov v kmetijstvu, na ministrstvu so ob tem izpostavili nitrate, ki so po vsem svetu najpogostejše onesnaževalo podzemnih voda. Z varovanjem vodnih virov je povezana uredba, ki ureja sistem izplačevanja nadomestil kmetom, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih.

Večina veliki svetovnih vodonosnikov prečka mednarodne meje, kar pomeni, da si večina držav deli podzemne vode. Zaradi vse večje rabe virov podzemne vode po svetu je vedno večja tudi potreba po močnejšem sodelovanju na tem področju, so izpostavili na ministrstvu in dodali, da trenutno le peščico čezmejnih vodonosnikov ureja sporazum o sodelovanju med državami članicami EU.

Na Agenciji RS za okolje in prostor (Arso) so ob svetovnem dnevu voda in svetovnem dnevu meteorologije, ki ga obeležujemo 23. marca, pripravili več video vsebin na temo podzemnih voda in njihovih značilnosti ter meteorologije. Video vsebine si je mogoče ogledati na YouTube kanalu ARSO Vreme.