'Vodilnim bi dala en mesec mojo plačo, da vidim, kako bi prišli čez'

Dvig je, nominalno, res rekorden, ampak je tudi popolnoma v skladu z zakonom. Minimalna plača se mora namreč po zakonu usklajevati vsako leto, in sicer najmanj za odstotek letne inflacije. Najmanjša zakonska uskladitev bi tako letos lahko znašala zgolj 2,7 odstotka. To bi pomenilo, da bi se minimalna plača povišala za približno 35 evrov bruto.

A zakon določa tudi, da mora biti minimalna plača v razmerju najmanj 20 do največ 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Ti so bili znova izračunani konec lanskega leta in znašajo dobrih 791 evrov. To pomeni, da je minister za delo minimalno plačo moral postaviti v razpon med 949 in 1107 evri neto.

Nova minimalna plača je določena približno šest odstotkov nad zakonskim minimumom. Maksimum, 40 odstotkov nad minimalnimi stroški, 1107 evrov, so sicer zahtevali sindikati.

Gospodarstveniki so sicer ministra za delo opozarjali, da bi neto minimalna plača že lani lahko znašala 1000 evrov, če vlada ne bi razveljavila dohodninske reforme. Mimogrede, delodajalce bo nova minimalna plača stala 175 evrov mesečno več. Od tega bo približno 113 evrov dobil delavec, slabih 63 evrov pa država.

V desetih letih se je sveže sadje podražilo za 130 odstotkov, kava denimo za 80 odstotkov, podobno je tudi s kruhom in krompirjem.

"Vodilnim bi dala en mesec mojo plačo, da vidim, kako bi prišli čez," je dejala ena izmed zaposlenih v šolski kuhinji. Za pomočnico kuharice v šolski kuhinji se po zvišanju minimalne plače ni spremenilo skoraj nič. Ker je le plačni razred nad minimalno plačo, razlika znaša okoli 60 evrov bruto, kar v netu pomeni približno 30 evrov več od minimalne plače.

"Ne privoščimo si ne vem kaj, razen tistega morja, ki ga imamo enkrat letno, ko dobimo regres za morje, po nekih restavracijah ne moremo hoditi, ker moramo preskrbeti osnovne potrebščine, pa seveda najprej poplačati vse račune," je dodala.

"Žalostno je, da delavci, ki so na minimalni plači oziroma ki so tik nad njo, pravzaprav, ko gredo v penzijo, nimajo dovolj sredstev, da bi lahko normalno preživeli in so odvisni od svojih svojcev. In zato se pogosto odločajo, da v obdobju treh let, kot zakonodaja dopušča, da dobijo ta dodatek še k plači, če se odločijo delati dlje, se pogosteje odločajo za to možnost," je pojasnil Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj.

V zadnjem desetletju ni bilo nobenega resničnega olajšanja za gospodinjstva - cene so šle le v eno smer. Navzgor.

Kot je poudarila Zala Jakša iz Statističnega urada RS, je bila od začetka januarja 2015 pa do konca januarja 2026 inflacija 31-odstotna oziroma so se življenjske potrebščine podražile za 31 odstotkov. "Če pogledamo hrano in brezalkoholne pijače, te so se v tem desetletnem obdobju podražile največ, in sicer skoraj za polovico."

Najbolj izstopa sveže sadje, katerega cena se je v desetih letih zvišala za več kot 130 odstotkov. Skoraj za sto odstotkov je dražje tudi goveje in telečje meso, med izdelki z največjim skokom cen pa je tudi kava, danes je približno 80 odstotkov dražja kot pred desetletjem.

"So družine, kjer sta dva zaposlena, se pravi, je vse manj brezposelnih, vendar kljub temu z dosedanjo minimalno plačo niso uspeli pokriti vsakomesečnih rednih stroškov, predvsem, če ima družina dva ali tri otroke," je pojasnila Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije poudarjajo, da je pomembno, da se dvig minimalne plače ne izniči že v nekaj mesecih. Ljudem je treba dati priložnost za nov zagon in možnost, da se vsaj delno izvijejo iz kroga revščine.

"Mislim, da bi to morali narediti, Slovenija je konec koncev socialna država in prav bi bilo, da na tem delamo vsi," je dodala Krašna.

Čeprav se minimalna plača zvišuje, realni življenjski stroški rastejo hitreje. Posledično se položaj zaposlenih z najnižjimi dohodki bistveno ne izboljšuje, kar potrjujejo tako podatki kot tudi izkušnje ljudi na terenu.