Fajonova: Zaščititi moramo institucije, da bodo naše demokracije močne

Slovenija je pripravljena v okviru krepitve Natove obrambne in odvračalne drže, o kateri so se dogovorili voditelji, sodelovati predvsem tam, kjer lahko največ prispeva, je po vrhu Nata v Madridu povedal premier Robert Golob. "Izrazili smo jasno pripravljenost, da delujemo primarno tam, kjer lahko največ damo," je dejal. To je po njegovih besedah Zahodni Balkan, ki ga Nato ob usmerjenosti na vzhod Evrope ne sme prezreti.  

Obenem je Slovenija na vrhu opozarjala na to, da je pravilno, da je Nato usmerjen na vzhod Evrope, vendar pa je enako pomembno, da se ne prezre "našega mehkega trebuha, to je Balkana". Tam je Slovenija tudi bolj prisotna in usposobljena, je poudaril premier. "Tako, da jaz verjamem, da en slovenski vojak na Zahodnem Balkanu prispeva bistveno več kot isti slovenski vojak na nekem drugem področju, ki ga manj pozna," je ponazoril.

Pojasnil je še, da je akcijski načrt za okrepitev Natove obrambne in odvračalne drže, v katerem bo tudi ocena, kdo lahko največ prispeva na določenem območju, še v pripravi. Ter ob tem poudaril, da se morajo posamezne članice Nata tudi na to vojno odzivati na tistih področjih, kjer lahko največ doprinesejo. "To zagotovo pomeni, da bo morala Slovenija temeljito pretehtati svojo obrambno in varnostno doktrino, vendar vedno znotraj Nata, ker samo znotraj Nata in skozi enotnost vseh članic Nata smo lahko uspešni pri soočanju z bodočimi izzivi," je poudaril.

Slovenija se bo tako po premierjevih besedah v okviru zavezništva posvetovala tudi pri pripravi načrta za povečanje proračunskih sredstev za obrambo, ki ga namerava vlada pripraviti v prihodnjih mesecih. "Ne bomo premišljali izključno samo znotraj ozkega okvirja Slovenije in Slovenske vojske, ampak bomo razmišljali širše - nenazadnje so temu zavezništva tudi namenjena - in poiskali najboljše poti, kako lahko prispevamo k temu, da imamo ob povečanih sredstvih tudi bistveno več varnosti," je poudaril.

Vrh Nata je komentirala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da so v Madridu opravili zelo kakovostne in vsebinske razprave o grožnjah in izzivih našim demokracijam. "Avtoritarni režimi in totalitarne tendence rušijo demokracije. Tega ne bomo dovolili. Slovenija – nova vlada – obnavlja spoštovanje demokratičnih standardov, in tudi to je bilo moje sporočilo sogovornikom," je dodala.

Ob tem je Fajonova poudarila, da Nato ne sme ostati le vojaška zaveza: "Danes se soočamo z vrsto izzivov, od podnebnih sprememb, prehranske in (energetske) varnosti, terorističnih in hibridnih groženj, ruske agresije na Ukrajino do migracij. Zaščititi moramo institucije, da bodo naše demokracije močne." Prepričana je, da lahko Nato naredi več tudi z diplomacijo in politiko v boju za prehransko varnost, proti podnebnim spremembam in terorizmu.

Da so bili na vrhu Nata združeni v podpori Ukrajini ter da je vojno treba končati, je bila jasna. "Slovenija bo nadaljevala z materialno, humanitarno in razvojno pomočjo Ukrajini," je še zagotovila ter dodala, da je Natov "360 stopenjski pristop korak v pravo smer". "Vsi naši skupni prispevki za varnost in stabilnost v svetu so pomembni tudi za ohranjanje stabilnosti v naši neposredni soseščini."

Izrazili so sicer močno podporo državam Zahodnega Balkana, širitvi EU in evropski perspektivi Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter pozdravili tudi vabilo Finski in Švedski za članstvo v Natu. "S kolektivno varnostjo krepimo ekonomski razvoj in dostojanstvo ljudi, ki sta za Slovenijo ključna," je še povedala Fajonova.