Pahor: Bilo je veliko razhajanj, povišanih tonov in pomiritev

Na Brdu pri Kranju je danes potekal vrh procesa Brdo-Brioni, ki ga je gostil predsednik republike Borut Pahor. Srečanja so se udeležili voditelji vseh držav, vključenih v proces. 

"Prvič smo se – in to v najzahtevnejšem času, se mi zdi – sešli sami, si morali pogledati v oči in se pogovarjati o najzahtevnejših vprašanjih tega časa, te regije in širitve EU, ki je seveda glavna tema. Mislim, da smo dobro opravili svoje delo, moram pa vam reči, da je bil to eden najzahtevnejših in najtežjih sestankov, saj je vsak povedal vse in je bilo treba potem narediti zelo veliko ali skoraj vse, da smo prišli do kompromisa," je uvodoma povedal Pahor. Dodal je, da to ni kompromis, ki bi bil potem prazen, pač pa je zelo sporočilen.

"Evropsko unijo prosimo in pozivamo, da vidi področje Zahodnega Balkana kot celoto, ne samo kot posamične države, s katerimi se pogaja Evropska komisija, ampak da celotna EU, Komisija, Evropski svet, Evropski parlament vidi to območje kot celoto. Tega doslej ni bilo v naših zaključkih. Drugič, poudarili smo, da je pogled Bruslja na to regijo geopolitičen. Mora biti geopolitičen. Ta prostor je obkrožen z državami EU in dokler ne bo še zadnja država v EU, bo tukaj zevala praznina. In tretje, kar smo rekli, pa doslej tega še nismo rekli tako izdatno, je to, da gre za vzajemen proces – na eni strani mora EU pospešiti proces širitve, toda tudi države članice morajo pospešiti proces reform."

V izjavi zaradi nasprotovanja srbskega predsednika Aleksandra Vučića ni omenjena nespremenljivost meja na Balkanu, čeprav po Pahorjevih besedah vsi voditelji pobude nasprotujejo spremembam meja.

Po Pahorjevem mnenju je bilo danes odprto neko novo poglavje v tem procesu in nasploh v politiki držav v tej regiji glede širitvenega procesa. "Ni skrivnost, da je bilo veliko razlik, veliko razhajanj, tudi povišanih tonov in pomiritve, da bi na koncu prišli do sporočil, ki so po našem mnenju zelo pomembna – za ljudi v regiji ter za voditelje in ljudi v EU. Z dokumentom sem zelo zadovoljen in tudi vesel in ponosen, da sva skupaj z Zoranom ob deseti obletnici te pobude – najpomembnejše politične pobude te vrste na tem področju – gostila ta sestanek in ga srečno pripeljala do konca." 

Milanović: Bilateralni problemi v tem procesu ne bodo rešeni

"Prišli smo do skupne izjave, ki je na nek način kompromis, ne zgolj najmanjši imenovalec. Zagotovo so nekateri morali pri nekaterih stvareh popustiti, kar nekaj smo se pogovarjali, nekaj nesporazumov je bilo, govoril si o povišanih tonih, gospa Osmani je bila na primer nekoliko bolj ambiciozna, ampak zaradi Srbije smo nekatere dele, ki jih je predlagala, morali izpustiti, toda sam vidim to kot zelo sprejemljivo ceno za dokument, ki je dober," je povedal hrvaški predsednik Zoran Milanović. 

Slovenija in Hrvaška po njegovih besedah želita predvsem pomagati državam, ki so v integracijskem procesu v fazi, v kateri sta bili naši državi pred kakšnimi 20 leti. "To je pravzaprav edini motiv. Ne gre za to, da želimo biti mentorji, ne gre za to, da želimo izvajati nekakšne karierne ali biografske elemente za enega ali drugega. Ne! Gre za to, da tem državam pomagamo, kajti tu vidimo tudi svoj interes. Dvostranski, bilateralni problemi, ki jih imajo države članice pobude, seveda ne bodo mogli biti rešeni v tem procesu. Mislim, da jih tudi nima smisla preveč omenjati, kajti to nam včasih škodi in nas je oviralo pri delu. Mislim, da smo precej strpno in lepo prikrmarili v pristan in ladja se ni razbila, niti ni poškodovana. Kompromisno rešitev smo dosegli, jasno rešitev, za katero vsi stojimo."

Vučić: Nismo bili soglasni, naša pobuda ni bila sprejeta

Srbski predsednik Vučić, ki je z Brda pri Kranju odšel predčasno, ker je odpotoval v Bruselj, je v izjavi za medije po pogovorih dejal, da je najpomembnejše, da obstaja konsenz o nadaljevanju evropske poti za vso regijo. "Podprli smo namere, želje in zahteve drugih na Zahodnem Balkanu po določitvi datuma za pogajanja in vizumski liberalizaciji," je dejal.

Dodal je, da je bilo na srečanju veliko stvari, o katerih niso bili soglasni, tudi o vprašanju spreminjanja meja. Kot je pojasnil, si nekateri spreminjanje meja tolmačijo na dva načina, kakor jim ustreza, Srbija pa meni, da se ne smejo spreminjati v nasprotju s pravili.

Srbija se je po njegovih besedah vedno zavzemala za nespremenljivost meja, ki jih priznavajo Združeni narodi. "Ta naša pobuda ni bila sprejeta, s preostankom besedila pa smo zadovoljni," je dejal. Poudaril je, da so nekateri zahtevali veliko več in so zelo nezadovoljni, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Pahor se je sicer želel na vrh skrbno pripraviti, zato je imel pred srečanjem ločene sestanke s predsedniki vseh držav, ki so vključene v pobudo. Že septembra lani se je sestal s predsednikom Severne Makedonije Stevom Pendarovskim, marca pa z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine, Miloradom Dodikom, Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem.

Prejšnji teden se je v Podgorici sestal s predsednikom Črne gore Milom Đukanovićem, v Tirani pa s predsednikom Albanije Ilirjem Meto. V četrtek je sledilo srečanje s predsednico Kosova Vjoso Osmani, v petek pa se je v Beogradu sestal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Dan pred vrhom se je na Bledu srečal tudi s hrvaškim predsednikom in sovoditeljem pobude Zoranom Milanovićem.

Srečanje voditeljev procesa bi moralo potekati že lani ob deseti obletnici, najprej spomladi in nato jeseni, a je bilo zaradi pandemije covida-19 obakrat preloženo.