"Ugrizi pri našem delu so nekaj povsem normalnega, nekako velja, da nisi pravi vodnik, če te pes ne ugrizne," se pošali vodja Oddelka za šolanje službenih psov pri policiji Marko Medvešek. Čeprav njegova uniforma tega ne razkriva, saj emblemov nimajo več, je že več kot 25 let vpet v delo s človekovim najboljšim prijateljem. Nekoč na terenu kot vodnik psa, potem v vlogi inštruktorja in zdaj kot vodja šole, ki svoje znanje predaja naprej. Po eni strani pogrešam adrenalin s terena, prizna, a sem to željo preusmeril sem, kjer sem zadovoljen.

Slovenska policija ima približno 190 psov. Na terenu, v operativi, jih je približno 140, ostali so v Gmajnicah – na šolanju, v procesu vzgoje ali prodaje. Tam je 72 boksov, 24 je ogrevanih – namenjeni so mladičkom in psom, ki nimajo take dlake, da bi jih zaščitila pred mrazom. Zanje skrbi 11 inštruktorjev, imajo tudi svojega veterinarja in njegovo pomočnico, pojasni naš sogovornik.

Več kot sta skupaj, bolje se poznata

Medvešek si želi, da bi bilo več službenih psov lahko nastanjenih pri svojih vodnikih na domu in manj v šoli oziroma policijskih enotah, saj se je to izkazalo za veliko bolj učinkovito. "Če so s svojimi vodniki, so psi bolj umirjeni, stabilni in vodljivi, lažje se dela z njimi in imajo manj zdravstvenih težav. Čeprav imamo pse pretežno nastanjene tukaj in v pesjakih na policijskih enotah, si prizadevamo za to – in tudi proces vzgoje mladičev peljemo v to smer –, da se bo ta odstotek čez nekaj let prevesil v prid stroki, predvsem pa v prid psom."

Načina, kako policija pridobiva pse, sta dva – lastna vzreja ali kupovanje mladičev ter kupovanje odraslih psov, starih od 10 do 36 mesecev, ki jih lastniki ne morejo obvladovati. "Razlika je v tem, da odrasle pse, ki jih kupimo, takoj vključimo v proces šolanja, pri mladičih pa začnemo proces vzgoje do 16 meseca, potem pa gredo v proces šolanja." Šolanje psov je torej sestavljeno iz že omenjene vzgoje, sledi štirimesečni proces predšolanja, in če je pes uspešen, sledi še petmesečni proces osnovnega šolanja. Preden gre na teren z vodnikom, ga torej devet mesecev aktivno šolajo.

Slovenski psi dosegajo izjemne rezultate

Delovanje psov v policiji se loči na splošno in specialistično področje. Splošno, ki ga opravlja med 90 in 97 psov, zajema varovanje javnih prireditev, intervencije, sledenje storilcem kaznivih dejanj, iskanje storilcev v gozdovih ali objektih … Pri specialistični uporabi pa gre za iskanje prepovedanih drog, eksplozivov, krvi, sperme, trupel, orožja, smodniških plinov, tulcev in tobaka. Lani so začeli tudi nov program, ki zajema odkrivanje izvora požarov. Za splošni del uporabljajo pasme, kot so nemški, nizozemski in belgijski ovčar ter rotvajler, za specialističnega pa razne lovske pasme – predvsem nemške kratkodlake ptičarje, ki jih vzrejajo sami. "Na specialističnem področju naši psi dosegajo izjemne rezultate," pove Medvešek.

Velika prednost psa je, da je veliko hitrejši od človeka in ima močnejši, izrazitejši vonj. "Tudi če pes osumljenca ne vidi, ga spustimo in gre po t. i. vonjskem kanalu za njim. Ali če je oseba nekje skrita, pa je mi ne vidimo, čeprav lahko praktično hodimo po njej, jo bo pes zaznal in nakazal, kje je." Identifikacije osumljencev po vonju, ki se v nekaterih državah uporablja, v slovenski policiji sicer še ne delajo. "Res pa je, da je že samo sledenje osumljencu neka identifikacija vonja. Pes, ko pride na sled človeku, ta vonj zazna in ga tudi zna razločiti. Enako je s prosto sledjo, ko psa spustimo pol ure do ene ure, potem ko je storilec zbežal, in pes temu vonjskemu kanalu sledi."

Dober policijski pes ima močan nagon in željo po delu

Na vprašanje, kakšne karakteristike ima dober policijski pes, Medvešek odgovori: "V Pravilniku o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s službenimi živalmi v policiji imamo ta merila in pogoje zelo specifično razdeljene, na podlagi teh potem kupujemo mladičke in ocenjujemo, ali je pes še primeren za nadaljevanje šolanja. Ampak zelo na kratko – dober policijski pes ima dobre nagone, željo po delu, željo po sodelovanju z vodnikom in je psihično stabilen ter socializiran." Pse šolajo tako, da vse delajo na pozitivni motivaciji in psa potrjujejo v pravilnem vedenju – učijo ga po sistemu klika, nagrada za dobro opravljeno nalogo pa je lahko igra ali priboljšek.

In ne samo pes, šolanje mora prestati tudi njegov vodnik. Zanimanje za ta poklic pa je veliko. "Nazadnje, ko smo imeli možnost vključiti dva policista v vodniške vrste, se jih je prijavilo 35," je zadovoljen Medvešek. Po njegovih besedah mora imeti vodnik rad pse in občutek za delo z njimi, mora pa biti tako fizično kot psihično sposoben za to delo.

Ne samo da pomagajo, dejansko tudi rešujejo življenja

"Rad moraš imeti pse, ne smeš se bati, da boš umazan, in ljubiti moraš svoje delo," pa pove Bojan Založnik s policijske uprave Novo mesto, ki že deset let opravlja delo vodnika policijskega psa. Na Gmajnicah trenutno šola dve leti in pol starega nemškega ovčarja, s katerim bo zamenjal prejšnjega, belgijskega ovčarja. Zdajšnjega psa ima stalno pri sebi in tudi on opaža razlike v primerjavi s prejšnjim, ki ga ni mogel imeti stalno pri sebi. "Velika prednost je, če imaš psa lahko doma. Ves čas sva skupaj, tako v službi kot doma, zaradi česar ga bolje poznam in sva bolj povezana." Tako je Bojan na primer nekoč med sprehodom zaznal, da se je njegov pes začel nenavadno vesti. "Začel je vohati po tleh, pogledal me je in šel v smeri vonja. Šel sem za njim in kmalu zatem sva našla ilegalne prebežnike."

Primerov, ko so psi ne samo pomagali policistom, pač pa jim celo rešili življenje, ni malo, pove Medvešek. "Veliko je manjših dogodkov, ko lahko samo predvidevamo, kaj bi se zgodilo, če pes ne bi odreagiral tako, kot je. V enem konkretnem primeru, kjer je bil pes na žalost ustreljen, pa je rešil življenje ne samo svojemu vodniku, pač pa še marsikateremu policistu, ki je bil takrat v blokadi." V njegovi karieri sta med delom poginila dva psa.

Nove domove prav zdaj išče sedem policijskih psov

Prav zdaj slovenska policija prodaja sedem psov. Nove lastnike iščejo Lyra, Lu, Lom, Kali, Hilton, Dallas in Lux. "Pse v prodajo damo iz različnih razlogov – nekateri so starejši in ne morejo več opravljati policijskega dela, drugi pa so mlajši in mi na podlagi testiranj ocenimo, da niso primerni za nadaljnje šole. Proces prodaje je javni razpis, interesenti morajo priti k nam, da se pogovorimo, da vidimo, ali sta za skupaj in ali je vse tako, kot mora biti, izpolniti morajo vprašalnik, potem vsak da ponudbo in cena je potem tista, ki odloči, kdo dobi psa," še pojasni Medvešek.

Bojazni, da bi bili takšni psi morda neprimerni za družine z majhnimi otroki, ni. "Če obstajajo kakršnikoli zadržki, ljudi na to opozorimo. Če ocenimo, da pes ni primeren, da ga damo v roke civilista, pa ga ne damo v prodajo, pač pa ga zadržimo v enotah, kjer ga oskrbujemo do konca njegovega življenja."