Pahor predlaga Goloba za mandatarja

S tem, ko je predsednik republike Borut Pahor poslal predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič pismo, da predlaga Roberta Goloba za mandatarja za predsednika nove vlade, so izpolnjeni vsi pogoji, da DZ najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh odloči v kandidaturi za predsednika vlade. DZ bi tako lahko o mandatarstvu predsednika Gibanja Svoboda Goloba odločal v sredo.

Golob je v izjavi medijem tudi dejal, da se bodo nekateri kandidati za ministre odpovedali tridnevnemu roku za pripravo in bi lahko njihova zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi odbori  odvila že ta teden. "Če in ko bom potrjen v sredo, bodo ti postopki stekli zelo hitro," je napovedal. Kot pravi, želi čim bolj pospešiti oblikovanje vlade; največji razlog za naglico je izkoristiti poletje za pripravo na jesen, ko se bomo morali soočiti z energetsko draginjo in morebitnim novim valom covida-19. Težav pri skrajševanju rokov ne vidi, saj da so ministrski kandidati znani že nekaj časa, po njegovem mnenju je opozicija na njih dobro pripravljena. 

Sicer pa Golob pravi, da si želi biti predsednik vlade, ki ne bo vnašal razkola med volivce. "Mogoče nas bo jesen presenetila, da obstaja tudi možnost za širše sodelovanje," je dejal. Želi si širšega sodelovanja, tudi s strankami v opoziciji, t. i. programsko koalicijo za ustavno večino o vprašanjih, kot je denimo sprememba ustave, sprememba volilnega sistema, pa tudi določena vprašanja, ki ne zahtevajo ustavne večine, zahtevajo pa širši družbeni konsenz, na primer pokojninsko reformo. "Verjamem, da če zgradimo res široko programsko koalicijo, lahko naslovimo najbolj temeljna vprašanja za bodoče," je dejal Golob. Ob tem poudarja, da bo sodelovanje z opozicijo le programske narave, neodvisno od vladajoče koalicije. Glede tega, s kom se bo pogovarjal o širšem programskem sodelovanju, pa je dejal, da štejejo dejanja. Takrat, ko bo neka opozicija konstruktivno delovanje izkazala z dejanji, se lahko po Golobovih besedah začnejo pogovarjati o sodelovanju.

Golob je trenutno sam vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, po izvolitvi za mandatarja ga bo zamenjal drug poslanec. Njegovo ime bodo razkrili v sredo zjutraj. Izpostavil je, da si v Gibanju Svoboda dejansko želijo spremeniti politično kulturo, doseči, da se iz politike umakne sovražni govor. "Ne želimo si, da se bomo obmetavali z žaljivkami na osebnem nivoju, ampak da se bomo prepirali o vsebini," pravi. Spoštljiv dialog je tudi glavna sprememba, ki jo napoveduje za letošnje leto.

Vodja poslancev SD Jani Prednik je po posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju poudaril, da so volivci na aprilskih državnozborskih volitvah jasno povedali, da si želijo sprememb, tudi na vrhu vlade. S koalicijskimi pogajanji so Socialni demokrati po njegovih besedah zadovoljni, saj da so izpogajali "veliko socialdemokratskih vsebin", nadeja se, da bodo po tej poti peljali celoten mandat.

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec pa je predsedniku republike Pahorju sporočil, da je članstvo Levice na notranjem referendumu vodstvu stranke podelilo mandat za vstop v vlado Roberta Goloba, poslanci pa bodo tako na glasovanju, ki bo predvidoma v sredo, podprli Goloba kot kandidata za mandatarja.

Članstvo Levice je namreč v nedeljo ob polnoči zaključilo notranji referendum in po prvih neuradnih rezultatih glasovanja z 91,07 odstotka vodstvu stranke podelilo mandat za vstop v vlado.

Po prepričanju Vatovca je slednje velik mejnik za stranko, v novo vlado pa vstopajo s prepričanjem, da bodo uspeli doseči tisto, kar so ljudje zahtevali na volitvah; "oblikovati državo, ki bo imela več posluha za potrebe velike večine prebivalcev, graditi bomo začeli socialno pravično in solidarno prihodnost, ki ne bo pustila nikogar za sabo". Levica bo pri tem delovala kot resen in stabilen partner, obljublja Vatovec.

Koalicijski trojček – Gibanje Svoboda, SD in Levica – bo po napovedih koalicijsko pogodbo, ki so jo že uskladili in parafirali, podpisal v torek.

Kot kandidata za mandatarja bosta Goloba podprla tudi predstavnika italijanske in madžarske manjšine Felice Žiža in Ferenc Horvath. Tudi sicer si želita sodelovanja z novo vlado, naslednji teden pa naj bi dorekli, kako bo to potekalo, in se dogovorili o morebitnem podpisu dogovora o sodelovanju.

Bodoči vladi v SDS predlagajo, "da se posluži racionalizacije"

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je medtem dejala, da je izražena večina bodoče koalicije za SDS pričakovana.

Napovedano namero po širitvi bodoče vlade je Godčeva glede na število koalicijskih strank označila za "velik nesmisel". Bodoči vladi v SDS predlagajo, "da se posluži racionalizacije", saj menijo, da širitev vlade ne bo prispevala k "nadaljevanju trenda, ki ga je vzpostavila sedanja vlada". "Širitev ministrskih mest ne bo pripomoglo k temu, da Slovenija napreduje na različnih mednarodnih lestvicah in da še povečuje gospodarsko rast in zmanjšuje javni dolg," je dejala. 

Sedanja vlada, ki je v odhajanju, je po njenem mnenju s svojim delom in številom ministrstev, ki jih ima, kljub covidni krizi in ukrajinski krizi, uspela doseči "rekordno gospodarsko rast, najnižjo brezposelnost v državi, da smo po oceni OECD drugi po gospodarskem izhodu iz covidne krize, da smo peti na svetu po varnosti v državi in da zmanjšujemo tudi javni dolg," je dejala.

Bodoči vladi tako predlagajo, da razmisli o zakonu o vladi, ki so ga vložili v SDS. "V kolikor pa bodoča vlada s širitvijo ministrskih mest v bistvu zagotavlja delovna mesta za neizvoljive poslance KUL, torej predsednike SAB, LMŠ in ostale, potem vsekakor ne delajo v dobro države Slovenije," je še dejala Godec.

Stališče poslanske skupine SDS glede podpore novi vladi je sicer po njenem mnenju jasno že iz dogajanja na prvih sejah DZ in vloženem posvetovalnem referendumu na zakon o vladi, ki so ga vložili v SDS. O hitenju s sestavo nove vlade, na novo nastajajoča koalicija si namreč želi vlado sestaviti do 3. junija, Godčeva poudarja, da "bi bilo bolje, da delajo na vsebini".

Kot je še spomnila, v torek vodje poslanskih skupin čaka posvet v DZ, na katerem bodo določili razrez poslanskih mest v delovnih telesih DZ. SDS po njenih besedah pripada šest predsedniških mest, na posvetovanja pa se bodo podali z določenimi zahtevami. "Nato pa je stvar postopka, kako bodo stvari tekle, vsekakor pa ne bomo dovolili, da se sklicujejo ali oblikujejo delovna telesa, ki niso v skladu s poslovnikom DZ ali zakonodajo," je dejala.

Godčeva, ki je na mestu vodje poslanske skupine v tem mandatu nasledila Danijel Krivca, sicer napoveduje, da bo poslansko skupino vodila v duhu timskega dela, o odprtih vprašanjih pa se bodo odkrito pogovorili in sprejemali skupne odločitve, napoveduje.

NSi bo v opoziciji "prispevala po svojih najboljših močeh"

Tudi v NSi Goloba ne bodo podprli kot kandidata za mandatarja, vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat pa je po posvetu s Pahorjem poudaril, da bo NSi v opoziciji "prispevala po svojih najboljših močeh in v skladu s svojim programom k rešitvam, ki bodo pripomogle k blaginji vseh ljudi v državi". Sami sicer niso naklonjeni večanju števila ministrstev, a Horvat poudarja, da bodo novo vlado ocenjevali po njihovih dejanjih.

Pred Slovenijo in Evropo so namreč po njegovih besedah pomembni izzivi, med drugi je izpostavil vojno v Ukrajini, podnebne spremembe in demografske izzive. Na teh področjih ima NSi dobre rešitve, ki jih bodo tudi posredovali v DZ, je napovedal.

Ob tem Horvat zavrača očitke o nekonstruktivnosti, v NSi so namreč takoj po potrditvi poslanskih mandatov v parlamentarni postopek vložili sedem zakonskih predlogov, a zatrjuje, da ne gre za "metanje polen pod noge bodoči vladi". Gre namreč za predloge zakonov, ki jih je Levica v preteklem sklicu DZ blokirala, je pojasnil. "Ne bi bili resna poslanska skupina, če ne bi znova poskušali z dobrimi rešitvami, ki so pri javnosti naletele na podporo," je poudaril.

Pri posameznih projektih, kjer bo nova koalicija potrebovala ustavno večino, Horvat ne vidi razloga, da jih v NSi ne bi podprli, če se bodo vsebinsko skladali s političnimi stališči in programom stranke.

Presenečenj ob podpori bodočih koalicijskih partneric SD in Levice, s katerima bodo v torek podpisali koalicijsko pogodbo, ne gre pričakovati. Golob lahko tako dobi 53 glasov podpore, oz. 55, če ga bosta podprla še poslanca manjšin, ki v takih primerih načeloma ne nasprotujeta volji večine.