V pitni vodi našli pesticid, ki je že 17 let prepovedan

Ministrstvo za okolje in prostor je bilo v letih 2016 in 2017 pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode delno učinkovito, je ugotovilo računsko sodišče. Kot so zapisali, so v reviziji sicer upoštevali, da je ukrepanje na področju ohranjanja virov pitne vode odvisno tudi od drugih akterjev. Od ministrstva revizorji zahtevajo odzivno poročilo.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu zapisalo, da ministrstvo z izvajanjem državnega monitoringa večinoma pridobiva ustrezne podatke o količinskem in kakovostnem stanju podzemnih in površinskih vodnih teles.

Za tri od 21 podzemnih vodnih teles in za večino površinskih vodnih teles je bilo stanje voda, ki se ga ocenjuje vsakih šest let, ocenjeno kot slabo, pri čemer je računsko sodišče izpostavilo pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov podzemnih voda. Revizorji so poudarili še, da z monitoringom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki lahko obremenjujejo vode zaradi človekove dejavnosti.

Ministrstvo za okolje in prostor je identificiralo glavne vzroke, zaradi katerih bi bilo lahko v prihodnosti ogroženo količinsko stanje ali kakovost voda. Po navedbah računskega sodišča so na ministrstvu ugotovili pomemben vpliv človekove dejavnosti na vse podzemne in skoraj vse površinske vode, količine onesnaževal, ki obremenjujejo vode, pa ostajajo podobne preteklim obdobjem.

Na računskem sodišču so ministrstvo opozorili, da so dejanske obremenitve voda lahko tudi večje od ocenjenih, saj ministrstvo o njih nima popolnih podatkov. Prav tako ministrstvo ni povsod zagotovilo primerljivosti podatkov o obremenitvah voda s preteklimi obdobji.

Revizorji so prikazali vpliv onesnaževanja na kakovost pitne vode v Dravski kotlini. Pri tem so izpostavili pomen ohranjanja podzemnih virov pitne vode, saj je njihovo onesnaženje izredno težko sanirati, tudi skozi več generacij.

Prav tako je računsko sodišče preverilo podatke o izvajanju več skupin ukrepov, ki so namenjeni zmanjšanju obremenjevanja voda, in sicer na področju določanja vodovarstvenih območij, zmanjševanja nitratov iz kmetijskih virov, čiščenja komunalnih odpadnih voda, zmanjševanja hidromorfoloških obremenitev voda in izvajanja inšpekcijskega nadzora nad obremenjevanjem voda.

Ministrstvo je po ugotovitvah računskega sodišča le delno spremljalo in poročalo o izvajanju ukrepov, saj je prejelo le del poročil ministrstev in organov, ki so odgovorni za izvajanje. Glede na dostopne podatke je sodišče ocenilo, da izvajanje ukrepov ni zadostno, zato obstaja velika verjetnost, da do konca šestletnega načrtovalskega obdobja na področju upravljanja z vodami ne bodo izvedeni, kot je predvideno.

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe v povezavi z onesnaženjem podzemnih voda z nitrati in atrazinom, prav tako so podali več priporočil za izboljšanje učinkovitosti na področju dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode.