Po Vodopivčevih besedah tako razsojanje upravičeno budi sum korupcije posameznih sodnikov in sodniškega, oblastno političnega klana. Sodišča manjšajo zaostanek z nepravnimi sredstvi, zlasti z uvedbo novih delovodnih številk z novimi datumi zadev, s čimer na zunaj ustvarjajo vtis o vse večji učinkovitosti sodstva.
Vodopivec je kritiziral tudi Bizjaka, ki ob odkritju krivičnih sodb in drugih temeljnih kršitev človekovih pravic ne ukrepa z avtoriteto oblastnega in državljanskega predstavnika. Moral bi podati ustrezne kazenske ovadbe in predloge za disciplinske postopke ter skrbeti za njihovo izvedbo. Tako bi verodostojno upravičil svoje imenovanje in sredstva davkoplačevalcev.
Bizjakovo poročilo pa je preveč ohlapno in se ukvarja zlasti s sprejemom zakonodaje, ne zajema pa dejanskega stanja, temveč povzema ugotovitve evropskih opazovalcev. Zato v njegovem poročilu ni nekaterih najhujših in najpogostejših kršitev človekovih pravic, je še dodal Vodopivec.
Vodja gibanja za narodno spravo - Lipa sprave Stanislav Klep pa je k oceni stanja sodišč pri nas dejal, da je DZ naredil napako, ko je sodnikom podelil trajni mandat in tako prispeval k poraznemu stanju sodstva. Poleg omenjenega k temu prispeva tudi dejstvo, da nimamo nikakršnega organa, ki bi nadzoroval delo sodišča. Prizadevali si bomo, da bo novoizvoljeni DZ trajni mandat sodnikom ukinil.
