Za OZS zadnji predlog pri normirancih boljši, a poudarjajo celovitejše rešitve

"Verjamem, da je to, kar je bilo sprejeto včeraj – da se pri normirancih poviša meja, od katere bodo veljale davčne spremembe – vendarle korak v pravo smer. Prepričan pa sem, kot je napovedal tudi državni sekretar, da bomo s temi spremembami nadaljevali," je povedal predsednik OZS Blaž Cvar.

Vlada je v ponedeljek potrjenem predlogu novele zakona o dohodnini mejo prihodkov, do katere se za samostojne podjetnike, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov, obdavčitev ne bo spremenila, zvišala s prvotno predvidenih 25.000 na 35.000 evrov. Ohranila pa je predlog za višjo obdavčitev dela dohodka med 35.000 in 100.000 evrov.

V zbornici so mnenja, da je v času energetske krize, ko je govora o državni pomoči gospodarstvu, neprimerno govoriti o kakršnem koli dvigu davčnih obremenitev. Predvsem naj bi bili na udaru rokodelski poklici, ki že sedaj izumirajo. Če se bodo odločili za drug sistem obdavčitve, bo to zanje pomenilo administrativno obremenitev, lahko pa bi se celo povečala siva ekonomija. "Tega si nikakor ne želimo," je poudaril Cvar.

Dejal je, da delijo mnenje ministrstva, da obstaja del normirancev, ki so zaradi nizkih stroškov neprimerno obdavčeni, a ocenjujejo, da je treba za določene poklice ohraniti ugodnejši sistem. Tako so predlagali različno obravnavo po dejavnostih.

Direktor OZS Danijel Lamperger je na seji upravnega odbora ocenil, da pričakovanja, da se bo z manj ugodno obdavčitvijo nekatere dejavnosti spravilo nazaj v redna delovna razmerja, niso realna.

Vodja sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS Bogdan Oblak je poudaril, da je to, da normiranci nimajo plače, regresa za letni dopust, plačane bolniške odsotnosti, nadomestila za prevoz na delo, zanje dovolj velik riziko, da odtehta morda boljšo obravnavo pri socialnih transferjih. Menil je, da lahko prevelika davčna obremenitev vodi do tega, da ljudje ne bodo želeli več plačevati davka.

Vodja sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS Jernej Bortolato je povedal, da je najpomembnejša stvar vključenosti v ta sistem, da se ne ukvarjajo z birokracijo, to pa da je spodbudno tudi za mlade. Meni, da bi bila najprimernejša meja dohodkov, da bi veljal obstoječi sistem, 50.000 evrov, kar je tudi meja za vstop v sistem davka na dodano vrednost, ter da bi lahko za domače umetnosti obrti veljal en sistem obdavčitve po normiranih odhodkih, za ostale pa drugi.

V OZS so po Cvarovih besedah sicer zadovoljni s tem, da je ponovno vzpostavljen socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), tudi na delovnih skupinah, in napovedujejo, da bodo podali svoje predloge glede sprememb v okviru davčne reforme. Božič je v izjavi po odhodu s seje upravnega odbora OZS povedal, da si veliko obetajo od sodelovanja OZS pri pripravi rešitev v okviru reforme. Članom upravnega odbora zbornice je pojasnjeval razloge za nameravane spremembe.

Kot je dejal, se je v sistemu normirancev, s katerim se je želelo administrativno razbremeniti zavezance, pri nekaterih tipih zavezancev, ki imajo nižje stroške – npr. v storitvah IT, izobraževanja, svetovanja – pokazalo, da jih vodi želja po optimiziranju davčnih bremen.

Hkrati jim ta sistem omogoča prenizko zavarovanje dohodka, kar se lahko pokaže kot težava npr. pri dolgotrajni bolniški odsotnosti in upokojitvi, ter upravičenost do nesorazmerno visokih socialnih transferjev, npr. v primerjavi s prejemniki minimalne plače, je dodal.

Po Božičevih besedah je t. i. polnih s. p., ki imajo do 35.000 evrov dohodka, okoli dve tretjini od okoli 35.000, torej okoli 23.000.

Državni sekretar sicer ne deli bojazni, da bi lahko zaradi sprememb prišlo do več dela na črno oz. sive ekonomije. Na področjih, na katerih delujejo člani OZS, bodo po njegovih pričakovanjih nekateri prešli na sistem obračuna davka po dejanskih stroških, za delovanje na nekaterih drugih področjih, kot so intelektualne storitve, pa bo po njegovem mnenju tudi spremenjen sistem, ki bo v primerjavi z drugimi državami tako ugoden, da bodo v njem ostali.

Na ministrstvu zamisli, kako bi sistem normirancev še spremenili z davčno reformo, trenutno še nimajo, je povedal Božič, je pa dodal, da bodo v okviru razprave o konceptu to temo odprli, in če bodo rešitve OZS dobre, jih bodo podprli.