Razvoj vojaških čevljev je bil korekten, kaj pa proizvodnja in vzdrževanje?

Viri so za 24ur.com takrat potrdili, da naj bi vojakom že vnaprej dali lepilo, s pomočjo katerega bi si 'popravljali' čevlje.

Vojaške čevlje so od leta 2004 do 2007 razvijali na Institutu Jožefa Stefana skupaj z Alpino."Proizvod, ki smo ga mi testirali skupaj z Alpino od 2004 do 2007, tisti zimski čevelj je bil med najboljšimi v Evropi, če ne na svetu. Kaj se je zgodilo od takrat do danes, ne vem. Ne morem vam povedati, ali je artikel enake kvalitete, a prvotni artikel je bil odličen," pravi Igor B. Mekjavič z Instituta Jožefa Stefana.

Čevelj, ki ga sedaj uporabljajo slovenski vojaki, je sodeč po slikah "podoben tistemu, ki smo ga takrat testirali, ne vem pa, če je," dodaja Mekjavič, od tega pa je minilo že deset let. "Možno, da so v tem času zamenjali material, možno, da so zamenjali lepilo," še pravi.

 V okviru razvoja čevlja so testirali vsaj 20 škornjev najboljših proizvajalcev po svetu "in prvi prototip, če sem iskren, ni bil med najboljšimi," pravi Mekjavič. A po enem letu skupnega dela in razvoja je tisti škorenj, ki ga je Alpina takrat razvila, sodil "v vrh teh 20 škornjev, bil je med prvim in drugim mestom".

Čevelj so testirali tako v laboratoriju kot na terenu. Zimski čevelj so testirali na Pokljuki, kjer je temperatura ponoči padla tudi do -20 stopinj Celzija. Tu so vojaki vsak dan hodili po 12 kilometrov na dan v snegu s težkimi nahrbtniki.

Na razpade čevljev slovenskih vojakov Mekjavič pravi, da je "žalostno", a da se to ni zgodilo zaradi napačnega razvoja. "Razvoj je bil primeren in korekten," trdi, a dodaja, da "ne ve, kakšna je bila proizvodnja. To je tisti del, ki lahko peša, ali pa vzdrževanje". Kot morebitni razlog za očitno slabšo kvaliteto čevljev lahko krivimo tudi pomanjkljivo financiranje, saj, kot pravi Mekjavič, "od naše vojske ne dobivamo stvari za testirati, čeprav so bili prisotni pri razvoju".

"Problem je ta, da če želimo obdržati kvaliteto, morajo biti čevlji, ki pridejo na trg, narejeni enako kot prototip," pravi Mekjavič. Proizvodnja mora biti torej enako kvalitetna kot je bila pri razvoju. Izredno pomembno pa je opremo tudi pravilno vzdrževati, "vzdrževanje je velik del opreme, še posebej opreme za preživetje".

Pri Slovenski vojski odgovarjajo, da je primernost opreme na nedavni Natovi vojaški vaji Trident Juncture ocenjevala posebna skupina, ki je ugotovila, da je oprema pripadnikov vojske bila ustrezna do -20 stopinj Celzija, a so bili glede primernosti škornjev še vedno skopi. A kot smo poročali, že v času Natove vaje na Norveškem, so imeli težave z opremo, saj so bile razmere za bojevanje res težke.

In dodajajo, da je "za temperaturno območje od -20 do -32 stopinj Celzija skupina izdelala predlog, da se obstoječa intendantska oprema dopolni z dodatnimi formacijskimi artikli". Slovenska vojska ima po naših podatkih pogojno primerno opremo za bojevanje v temperaturnem pasu do -20 stopinj Celzija.

Slovenska vojska ne testira že od leta 2007

Mekjavič še pravi, da enak proces, kot je bil uporabljen pri razvoju čevljev z Alpino, sedaj uporabljajo pri razvoju za angleško vojsko, za katero s pomočjo manikina roke vrednotijo sedem različnih rokavic, na podlagi teh testov pa bodo lahko izbrali najboljšo za svoje marince, ki so na zimskih vojaških vajah na Norveškem.

"Slovenska vojska je bila ključna za začetek razvoja," a testiranja za njih po besedah Mekjaviča ne izvajajo več od leta 2007, kljub temu, da za druge vojske to počnejo redno.

Razvili pravo družino manikinov

Vse skupaj se je na Inštitutu začelo leta 2000, "takrat je Davor Karničar šel na Everest s svojo ekipo, uspešno so osvojili vrh, a na koncu tega podviga, je imel eden izmed članov ekipe zmrzline," pravi Mekjavič in dodaja, da so imeli vsi člani ekipe vrhunske čevlje. Med terapijo omenjenega člana ekipe je ugotovil, da takrat ni bilo nobenega objektivnega testa za čevlje, pa niti za rokavice ali katera koli druga oblačila.

Na Inštitutu so od leta 2004 razvili pravo "družino manikinov za testiranje in vrednotenje oblačilnih sistemov". Med prve manikine oziroma simulatorje človeškega telesa sodi manikin, ki so ga lahko potopili tudi v vodo. Angleška mornarica je podprla ta razvoj, saj so želeli vedeti, koliko časa lahko nekdo preživi, če pade v vodo. Preden so kupili zaščitne obleke za svoje mornarje, so tako obleke testirali, da bi videli katera ima najboljšo izolacijo.

Erjavec po težavah z vojaškimi škornji napovedal dodatno testiranje

Obrambni minister Karl Erjavec je medtem napovedal, da bodo v zvezi z omenjenimi vojaškimi škornji izvedli dodatno testiranje pri zunanji instituciji. Sam meni, da se ob primernem vzdrževanju obutve to ne bi smelo zgoditi, tudi sicer pa da to "ni glavna zgodba Slovenske vojske".

Nedavna Natova vojaška vaja ekstremnih vremenskih pogojih. Tudi to je bil po mnenju ministra Erjavca lahko razlog za težave z obutvijo.

Erjavec je danes potrdil, da je v zvezi s tem že prejel poročilo, iz katerega pa po njegovih besedah ni mogoče zaključiti ničesar. Po eni strani naj bi bilo s čevlji vse v redu, po drugi strani pa poročilo opozarja na nekatere nepravilnosti, je minister dejal v izjavi novinarjem po seji organov DeSUS, sicer namenjeni aktualnim političnim razmeram.