Pred desetimi leti ste komentirali vojaško akcijo Puščavski vihar, te dni pa smo priča novim letalskim napadom Združenih držav na Afganistan. V čem sta akciji podobni in v čem se razlikujeta?
Akciji se popolnoma razlikujeta. V Puščavskem viharju je bila napadena država, ki jo je bilo potrebno vojaško poraziti. Sedaj napadajo Afganistan, ki gosti teroriste, prave vojske pa praktično nima. Dogodki, ki jih svet sedaj spremlja, so zato bolj pretveza pred tem, ker se v resnici dogaja.
Je bil v desetih letih od zalivske vojne na področju tehnoloških izboljšav letal in vodenih raket dosežen kakšen napredek? Je danes moč bolj natančno zadevati izbrane cilje?
Cilje je mogoče zadevati zelo natančno. Toda v Afganistanu ni takih ciljev, ki bi opravičevali veliko bombardiranja. To, kar se sedaj dogaja, je bolj pritisk na oblast v Afganistanu. Vojaški cilji so povsem v ozadju.
V kratkem lahko pričakujemo prihod kopenskih sil. Kakšne vrste napad lahko pričakujemo?
Kopenskih sil, če bodo, bo zelo malo. Osredotočene bodo na točke, kjer bo moč zajeti teroriste in uničiti posamezne vojaške skupine. Videti bo zelo malo, veliko več se bo dogajalo drugje.
Pozornost sveta je zdaj usmerjena izključno v Afganistan. Bi morala biti usmerjena še kam drugam?
Predvsem v Ameriko. Po takem napadu, ko so žrtve iz kar 77-ih držav, je država v šoku. Mora se reorganizirati, ugotoviti, na kak način se lahko v prihodnje zoperstavi takšnim nevarnostim. To pomeni veliko usklajevanja znotraj države, med obveščevalnimi službami v državi in tujini.
Bili ste v Ameriki. Kaj po napadu na ZDA počno Američani?
Američani se sprašujejo in ponovno odkrivajo, da se je terorizem dogajal že prej, da pa je bilo njim do sedaj prizaneseno. Sedaj razumejo terorizem, iščejo izkušnje pri drugih državah. Problema so se lotili podrobno, medtem ko so prej na te probleme gledali bolj na splošno. Zelo pazijo, da ne bi destabilizirali regije, da ne bi povzročali nepotrebnih žrtev in da ne bi povzročili t.i. bumerang efekta, ko bi z dobrimi nameni le še poslabšali razmere. Američani so nenadoma odrasli, njihova politika pa se zaveda, da ni več samozadostna. Iščejo zavezništva in vsaka pomoč je še kako dobrodošla. Zveza Nato in celoten svet se reorganizira in preureja drugače.
Kako so se Američani odzvali na strožje varnostne ukrepe?
Disciplinirano in stoično jih prenašajo. Razumejo, da jih je potrebno uveljaviti kot vsakdanjo prakso. Potrebno pa je poudariti, da se varnostni ukrepi, ki so Evropi nekaj običajnega, pri njih sedaj šele uvajajo. Da bodo dosegli evropske standarde, bo trajalo še nekaj časa. Žal jih je ta napad dobil popolnoma nepripravljene.
