O Vojku Antončiču se je v zadnjem času veliko govorilo. Začelo se je z zaenkrat neuspešnima zahtevama po razrešitvi prvega človeka Davčne uprave Stojana Grilja in vodjo Centra vlade za informatiko Marina Siliča. Antončič, 57-letni doktor socioloških znanosti, je do zdaj edini predsednik računskega sodišča, ki od leta 1994, kot pravi njihov moto, bedi nad potmi javnega denarja. "Začeli smo iz nič in naredili revizijsko institucijo, ki nekaj pomeni, tako tu doma, kot tudi v mednarodnem okolju," poudarja Antončič.
Za predsednika računskega sodišča je kandidiral, ker meni, da so revizijske metode poenostavljena različica raziskovalnih metod. Preden je sedel na vodilni stolček računskega sodišča, je namreč najprej od leta 1979 kot raziskovalec delal na sociološkem inštitutu in leta 1991, ko se je slednji preimenoval v Inštitut za družbene vede, je zasedel vodilno mesto. Poleg tega je bil tudi izredni profesor na Fakulteti za družbene vede.
Dosleden, delaven, a tudi trmast
Ko smo njegove takratne kolege prosili za izjavo, kako so sodelovali z Antončičem, smo ostali praznih rok, saj nihče ni hotel dati izjave. Antončič o sebi ne govori rad, zato tudi jaz ne bom govoril o njem, smo izvedeli od enega sogovornika. Znal je spodbuditi ljudi k nadgrajevanju znanja, pa tudi kot oseba je zelo dosleden, direkten, delaven, morda včasih malo pust, vendar z izjemnim občutkom za pravičnost, se je glasil drug odgovor. Vendar pa se najdejo tudi taki, ki pravijo, da je Antončič trmast, kar je sicer lahko pozitivna lastnost, a gre pri njem že čez zdravo mero. Vodilni položaji so zanj, saj rad poveljuje, se je glasil eden izmed odgovorov.
Vendar pa bo poveljniški položaj na računskem sodišču moral zapustiti. Od političnih strank so mu naklonjeni le liberalni demokrati, ki pravijo, da se zavedajo, da mora vodilno mesto na računskem sodišču zasesti kandidat, ki ni le politično ustrezen, ampak, ki je predvsem dober. Izvršni direktor LDS Bogdan Biščak tako pravi, da so pri njih mnenja, da je Antončič primeren bolj kot drugi kandidati, ki so se prijavili na to mesto.
Bajuk: Zakon o računskem sodišču je slab
V Novi Sloveniji pa trdijo, da je slab že sam zakon o računskem sodišču, pri oblikovanju katerega je sodeloval ravno Antončič. Sodišče je brezzobo, saj lahko le opozarja in zahteva, nihče pa ni kaznovan, če ga presliši. Poleg tega, menijo v NSi, je računsko sodišče pod vladno kontrolo, za kar je krivo vodstvo, ki to dopušča. "V državni zbor dobimo obširnejše poročilo o nekem majhnem proračunskem uporabniku, nad 50 strani, in tam je jasno zapisano, kje so napake, kdo je kriv, kdo jih je storil, po drugi strani pa dobimo za celotno vlado poročilo, ki ima morda 20 strani več," meni predsednik NSi Andrej Bajuk.
Na to Antončič odgovarja, da so "v dobrih dveh letih po uveljavitvi novega zakona o računskem sodišču marsikaj spremenili, tako da računsko sodišče postaja moderna, sodobna, vrhunska revizijska institucija". Novi predsednik računskega sodišča pa bo imel po Antončičevem mnenju še eno prednost. "V novem mandatu bodo revizijske oddelke vodili revizorji, ki jih bo imenovala nova predsednica računskega sodišča, in ne več funkcionarji, ki jih imenuje državni zbor. Če bo vzpostavljeno ustrezno vodenje revizijskih oddelkov, bo s tem odpravljeno najmanj 80 odstotkov očitanih slabosti računskega sodišča". Zdaj naj bi se Antončič oziral za mestom člana evropskega računskega sodišča.
