Zakon je v času priprave in sprejemanja tako v državnem zboru kot v javnosti zbudil veliko pozornost in povzročil številne polemike, vse odkar je bil leta 1998 vložen v zakonodajni postopek.
Definicija vojaških grobišč in grobišč žrtev vojne
Vojaška grobišča so grobišča vojaških oseb, padlih v vojni ali umrlih med vojno zaradi vojnih dogodkov na ozemlju Republike Slovenije. To so tudi grobišča pripadnikov tujih armad, padlih v vojni ali umrlih med vojno zaradi vojnih dogodkov, na ozemlju Slovenije. Grobišča žrtev vojne pa so grobišča civilnih oseb, umrlih ali usmrčenih med vojno zaradi vojnih dogodkov na ozemlju Slovenije. Za grobišča žrtev vojne se po tem zakonu štejejo tudi grobišča oseb, ki so bile pred drugo svetovno vojno zaradi svoje nacionalne, rasne, verske ali politične pripadnosti usmrčene s strani takratnih organov ali predstavnikov oblasti na ozemlju Slovenije. Prav tako so grobišča žrtev vojne tudi grobišča oseb, ki so bile v zvezi z drugo svetovno vojno po 15. maju 1945 v nasprotju z načeli in pravili pravne države, po obsodbi ali po zunajsodnem postopku usmrčene s strani organov ali predstavnikov takratne oblasti na ozemlju Slovenije.
Označbe na grobiščih
Označbe na vojnih grobiščih lahko vsebujejo, poleg identifikacijskih podatkov, kraja in časa smrti pokopanih, še besedilo posvetilne ali spominske narave. Besedilo posvetilne narave se na vojaških grobiščih, razen na grobiščih pripadnikov tujih armad, glasi: "Padel(li) v vojni, Republika Slovenija", na grobiščih žrtev vojne je napis: "Umrl(i) kot žrtev (žrtve) vojne, Republika Slovenija", na grobiščih žrtev vojne - po vojni usmrčenih oseb pa: "Žrtev (žrtve) vojne in povojnih usmrtitev, Republika Slovenija". Na grobiščih niso dovoljene označbe, besedila ali simboli, ki poveličujejo in slavijo pripadnost ali sodelovanje z okupatorji. Označbe na vojnih grobiščih, ki so bile v uporabi do uveljavitve tega zakona, se razen izjemoma ne spreminjajo.
