Znanost kot prostor dialoga v času globalne negotovosti
Rektor Univerze Alma Mater Europaea prof. dr. Ludvik Toplak je poudaril posebno odgovornost akademskih institucij v času globalnih kriz: "V obdobju velikih globalnih napetosti in negotovosti je še posebej dragoceno prisluhniti znanstvenim institucijam, ki presegajo politične delitve ter temeljijo na znanju, dialogu in odgovornosti do človeštva."
Po njegovih besedah imajo mednarodne akademske mreže, kot sta Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Svetovna akademija umetnosti in znanosti, pomembno vlogo pri oblikovanju premišljenih in dolgoročnih odgovorov na globalne izzive.

Svet v nevarnem obdobju
Osrednji govor konference je imel Jonathan Granoff, predsednik Global Security Institute, član Svetovne akademije umetnosti in znanosti znanosti ter višji svetovalec pri Združenih narodih Stalnega sekretariata Svetovnih vrhov Nobelovih nagrajencev za mir. Opozoril je na nevarnosti novega obdobja globalne nestabilnosti: "Vsak dan ogrožamo samo tkivo življenja na našem krhkem, dragocenem planetu, čeprav imamo na voljo orodja za dobo miru in obilja. Zberimo ta orodja skupaj in storimo nič manj kot to, da rešimo človeštvo."
Prihodnost Evrope in odgovornost znanosti
Posebni gost plenarnega dela konference je bil prof. dr. Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki je izpostavil pomen povezovanja različnih znanstvenih področij pri oblikovanju prihodnosti Evrope. Po njegovih besedah sodobni izzivi – od umetne inteligence do družbenih transformacij – zahtevajo interdisciplinarne pristope, ki združujejo naravoslovje, tehnologijo, humanistiko in družbene vede. "V času globalnih konfliktov imajo znanstvene akademije posebno družbeno in etično odgovornost. Ljudje, ki sodelujejo pri reševanju skupnih problemov človeštva, ne streljajo drug na drugega, temveč skupaj iščejo rešitve za resnične izzive našega sveta," je dejal Mainzer.

Pobuda za globalni mir
Na konferenci je bila predstavljena tudi pobuda Global Peace Offensive, ki jo razvijajo Svetovna akademija umetnosti in znanosti, Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Univerza Alma Mater Europaea. Pobuda želi povezati znanstvenike, diplomate in civilno družbo pri preprečevanju konfliktov in gradnji trajnega miru.
Podpredsednik Svetovne akademije umetnosti in znanosti Donato Kiniger-Passigli je poudaril, da je gradnja miru dolgoročen proces: "Mir je dolga pot; ne more ga ustvariti orožje niti ga ni mogoče doseči z enim samim podpisom. Graditi ga moramo z zmanjševanjem napetosti, dialogom, sodelovanjem ter obnovo zaupanja med ljudmi."
Raziskovalka mirovnih procesov Thania Paffenholz je ob tem poudarila: "Mir ne bo nastal zgolj iz dogovorov – zahteva skupno ofenzivo političnega poguma, družbene mobilizacije in vključujočih poti do miru."
Demokracija pod pritiskom
Razprave na konferenci so se dotaknile tudi zaščite demokratičnih procesov v času hibridnih groženj in digitalnih manipulacij. Britanski politolog Michael Pinto-Duschinsky je opozoril, da so mednarodni politični vplivi vse bolj kompleksni. "Povezave med suverenimi državami so tako raznolike in obsežne, da si je težko predstavljati konec mednarodnega vmešavanja." Po njegovih besedah bodo morale biti tudi zakonodajne rešitve prav tako kompleksne kot kanali vplivanja, ki jih skušajo omejiti.

Umetna inteligenca in prihodnost medicine
Konferenca je odprla tudi vprašanje prihodnosti medicine v digitalni dobi. Dr. Alena Kobesova je opozorila, da tehnološki napredek ne sme nadomestiti človeškega bistva medicine: "Pravo poslanstvo sodobne medicine ni le podaljševanje življenja, temveč dodajanje življenja letom." Po njenem mnenju umetna inteligenca in napredna medicinska tehnologija prinašata velike možnosti za diagnostiko in zdravljenje, vendar ostaja ključna vloga zdravnika. "Najpomembnejša diagnostična orodja ostajajo zdravnikove roke, oči in razumevanje celotnega bolnika. Tehnologija naj potrjuje temeljit pregled, ne pa ga nadomešča."
Maribor kot mednarodno stičišče znanstvenega dialoga
Konferenca Za človeka gre 2026 se nadaljuje z vrsto tematskih panelov o umetni inteligenci, zdravstvu, duševnem zdravju mladih, digitalni družbi in izzivih starajočega se prebivalstva.
Sodelovanje med Evropsko akademijo znanosti in umetnosti ter Svetovno akademijo umetnosti in znanosti daje konferenci izrazito mednarodno dimenzijo ter odpira prostor za širši akademski dialog o prihodnosti miru, demokracije in človeku usmerjenega razvoja.
Maribor tako za teden dni postaja eno izmed pomembnih mednarodnih prizorišč razprav o prihodnosti globalnega sodelovanja in odgovornega razvoja.

Naročnik oglasne vsebine je Univerza Alma Mater Europaea.



















































