Publicist in predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Vlado Miheljak, ki je na posvetu nastopil tudi v vlogi povezovalca, pa je opozoril, da se nasilje ni sprožilo šele po lanskih terorističnih napadih, ampak že pred tem. Miheljak je izpostavil, da smo pred septembrom lani verjeli, "da živimo v varnem svetu, naenkrat pa smo se zavedli, da delimo usodo vsega sveta".
Posledica terorizma je tudi "varnostno pretiravanje", kot recimo večja represija oziroma kontrola nad civilno družbo, prisluškovanje, kontrola elektronske pošte in podobno.
Ob tem Miheljaka najbolj moti in preseneča vzdušje, ki je nastalo po napadih, in ki se odraža v aroganci politike, katera je v imenu zagotavljanja varnosti brezbrižna do drugačnih pogledov in mnenj. Ob tem je Miheljak poudaril še problematiko policijskih pooblastil, nadzora nad policijo in odgovornosti za ravnanje policije. Pri pooblastilih je po njegovem mnenju precej sporno, da daje že samo sum, da neka oseba naklepa kaznivo dejanje, policiji proste roke pri njenem delovanju.
Posveta se je med drugimi udeležil tudi notranji minister Rado Bohinc, ki je poudaril, da je eden od ciljev MNZ omejitev negativnih pojavov in posegov v človekove pravice s strani policije, zato je potrebno vzpostaviti sistemski nadzor nad policijo oz. represivnimi organi. Po mnenju ministra Bohinca svoboda in varnost nista v konfliktu, ampak gre za dve plati istega pojma, to je pravičnosti.
Ob tem se je vprašal, kako omejiti represijo v korist svobode in poudaril, da se represivnim organom v današnjem času pač več ni mogoče popolnoma odpovedati, vzpostaviti pa je potrebno sistemski nadzor nad policijo oz. represivnimi organi. V Sloveniji obstajajo po njegovih besedah štiri vrste nadzora nad delom policije, med drugim s strani tožilstva in tudi s strani javnosti, ki ima zagotovljeno prisotnost v postopkih pritožb državljanov zoper ravnanje policistov. Glede lanskega poročila evropske komisije o policijskem nasilju pa je dodal, da bodo naredili vse, da se zmanjšata nasilje in uporaba prisilnih sredstev.
Po mnenju Rastka Močnika pri "varnostnem pretiravanju" ne gre toliko za terorizem in varnost pred njim, ampak za nov način ohranjanja hegemonije ZDA in kapitalističnega sistema. Gre za podiranje osnov neke civilizacije, meni Močnik, ki ga čudi, da se "vprašanje varnosti v Sloveniji ni postavljalo že prej, ko bi to pričakovali, recimo med napadi NATO na Jugoslavijo ali med vojno na Hrvaškem, ko so se ob napadih na Karlovac spopadi odvijali praktično ob slovenski meji".
Predavatelj na Filozofski fakulteti Rudi Rizman je menil, da je potrebno vprašanje varnosti kljub vsemu vzeti skrajno resno, saj bi to v nasprotnem primeru določene skupine znale izkoristiti. Nekdanji delavec v policiji Pavle Čelik je poudaril, da potrebujemo za boj proti terorizmu profesionalno policijo in vodstvo policije, "ki pa trenutno ni takšno, saj je preveč spolitizirano".
Glede varnosti in s tem povezane kontrole nad delom policije pa je eden od razpravljalcev tudi dejal, da tolerance do izmikanja vodstva policije in notranjega ministrstva nadzoru nad policijo več ne bi smelo biti, saj je očitno, da bi si svoje nadzornike najraje izbirali kar sami. Ob tem se je še vprašal, kje so v policiji sploh meje med stroko in politiko.
Eden od razpravljalcev se je tudi vprašal, do kod sploh lahko gre antiterorizem oz. odgovor na terorizem, na kar bo potrebno po njegovem odgovor še poiskati. Predsednik Društva slovenskih pisateljev in župan Trzina Tone Peršak pa je glede varnosti poudaril, da se je kar nekaj najhujših vojn v svetu začelo prav zaradi nje.
