Slovenija

Vojni zakon: Še vedno brez dogovora

Ljubjana, 09. 06. 2006 09.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Vodje koalicijskih poslanskih skupin se še niso dogovorile o spremembah zakona o žrtvah vojnega nasilja.

Poslanci bodo z usklajevanjem vsebine sprememb vojnega zakona nadaljevali naslednji teden
Poslanci bodo z usklajevanjem vsebine sprememb vojnega zakona nadaljevali naslednji teden FOTO: POP TV

Vodje koalicijskih poslanskih skupin so zaradi drugih obveznosti sestanek prekinile in ga bodo nadaljevale prihodnji teden. Tako še vedno ostaja odprto vprašanje 6. člena, ki govori o tem, kdo bi bil upravičen do statusa žrtve vojne. Koalicijski poslanci so sicer že napovedali, da bodo obravnavo zakona, če se jim nikakor ne bo uspelo uskladiti, začasno odložili.

Na današnjem sestanku pa je po besedah vodje poslancev DeSUS Franca Žnidaršiča zmanjkalo časa, da bi vse poslanske skupine predstavile svoj pogled na predlagane rešitve, tako da razprava o vsebini 6. člena še poteka. Žnidaršič sicer zaenkrat namerava vztrajati pri formulaciji, po kateri tudi civilni sodelavci okupatorja ne bi bili upravičeni do statusa žrtve vojnega nasilja. Vodja poslancev DeSUS še vedno upa, da se jim bo uspelo dogovoriti, kar pa se tiče grožnje z izstopom iz koalicije, če bi bil zakon sprejet brez njihovega soglasja, pa pravi, da je treba najprej "doreči stvari".

Vodje koalicijskih poslanskih skupin so minuli teden sicer dosegli dogovor o novem besedilu 6. člena zakona, po katerem bi bili iz pravic izključeni pripadniki katerih koli oboroženih enot med drugo svetovno vojno, a še vedno ostajajo na različnih bregovih. V DeSUS bi namreč iz pravic izključili tudi civilne sodelavce okupatorja, medtem ko v NSi ne pristajajo na takšno "ideološko formulacijo".

Tudi vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok upa, da se bodo glede zakona poslanske skupine vendarle dogovorile, čeprav "politično očitno še nismo tako daleč, da bi to poglavje zaključili". V Novi Sloveniji so pripravljeni na vsako formulacijo v 6. členu zakona, ki ne bo ideološka, za njih je denimo sprejemljivo besedilo, za katerega so se dogovorili minuli teden. Strinjajo se torej, da bi iz pravic izključili pripadnike oboroženih enot, kar pa se tiče ostalih žrtev, gre za otroke in mobilizirance, pravi Sok. Če v koalicijskih poslanskih skupinah ne bodo prišli do soglasja, bodo morali obravnavo zakona še za nekaj časa odložiti, pravi Sok.

Predsednik SD Borut Pahor ocenjuje, da bi lahko mnenje treh strokovnjakov o noveli zakona o žrtvah vojne "počasi, a zanesljivo" pripeljalo do ustrezne rešitve. Zato bodo pravnike Lojzeta Udeta, Rajka Pirnata in Igorja Kaučiča, ki so na prošnjo LDS pripravili mnenje, zaprosili za konkreten predlog, s katerim bi odpravili nejasnosti glede možnosti podeljevanja pravic sodelavcem okupatorja. Hkrati v SD predlagajo nov krog medstrankarskih usklajevanj, ki bi jih sklical predsednik DZ France Cukjati. Pahor sicer še vedno vztraja, da so rešitve v noveli dobre, da pa so se z mnenjem strokovnjakov še poglobili dvomi glede možnosti podeljevanja pravic sodelavcem okupatorja.

Da so koalicijski poslanci na dobri poti k uskladitvi zakona, pa meni vodja poslancev SDS Jože Tanko. Besedilo 6. člena mora biti po njegovih besedah nediskriminatorno, nevtralno in brez vrednostnega opredeljevanja. Želijo namreč sanirati neustrezno določbo veljavnega zakona, ki izpušča mobilizirance in otroke kot žrtve vojnega nasilja. Ker zakon ni stvar koalicijske pogodbe, bodo postopek njegove obravnave, če dogovor ne bo dosežen, prekinili, pravi Tanko. Vodja poslancev SDS je komentiral tudi mnenje pravnikov Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, ki so zapisali, da si je mogoče zakon različno razlagati. Kot pravi, je bilo mnenje pravnikov narejeno na že vloženo besedilo, kjer je 6. člen črtan, sedanje besedilo pa je bistveno drugačno.

Bolj optimističen je vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, ki računa, da bodo poslanske skupine zakon prihodnji teden že dokončno uskladile. Kot pravi, imajo na mizi nekaj variant 6. člena, najbolj problematična pa je formulacija. Težko je namreč definirati, kdo je bil sodelavec okupatorja, pogajalci pa iščejo tudi formulacijo glede prostovoljnega sodelovanja. A poslancem se bo po Presečnikovem prepričanju v teh definicijah uspelo dogovoriti, zato bo zakon lahko šel v nadaljnji postopek.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kgb@akcija.net
10. 06. 2006 10.16
dokler ni bilo nsi ni bilo nobenih težav ,zdaj pa ti zagovorniki domobrancev hočejo izsilit denar za izdajalce
Vegos
10. 06. 2006 01.31
Važno da se v letu lokalnih volitev meče pesek v oči...
jungle@email.si
09. 06. 2006 16.24
TA VOJNA BO PA ŠE DOLGO TRAJALA, OČITNO,..... S KAKŠNIMI STVARMI SE UKVARJAMO, SAMO ZARADI NSi, SIMPATIZERJEV DOMOBRANCOV.
jjjkkklll
09. 06. 2006 16.17
Raje naj dajo v zakon, da nihče, ki je bil kdaj v komunistični partiji, ni upravičen do odškodnine. Desusu se ne gre za nuč drugega kot to, da hočejo še naprej ohranjati komunistične laži in opravičevati komunistične zločine.
pomi@auspuh.com
09. 06. 2006 13.14
Kaj bi koalicija s takimi zakoni sploh rada dosegla? Pa saj teh ljudi iz obeh strani niti ni več kaj dosti niti ne predstavljajo pomembne družbene skupine. Edino kar vidim je rehabilitacija domobranstva. Raje bi se ukvarjali s tekočo problematiko, ki je ne manjka.
kgb@akcija.net
09. 06. 2006 12.41
se strinjam da noben sodelavec okupatorja ne sme biti opravičen do kakršnekoli odškodnine.
jungle@email.si
09. 06. 2006 12.18
če na kratko povzamem bo sedaj na sporedu vojna med partizani in domobranci, zanimivo....DAJMO PARTIZANI...