VOL17VE: Kandidati o otroški srčni kirurgiji: eni bi jo ohranili, nekateri postavili na novo, drugi selili male bolnike v tujino

V nedeljo bomo volili novega predsednika oziroma predsednico države. Kandidatke in kandidati nas nagovarjajo s svojim volilnim programom in nam obljubljajo spremembe na bolje, njihov čas za nagovore pa se danes izteka, saj se zaključuje volilna kampanja.

Objavljamo stališča kandidatov glede otroške srčne kirurgije. Program, ki je nekoč postavljal Slovenijo v sam vrh Evrope, je danes predmet obračunavanja med zdravniki, trpijo pa bolniki. Zato smo kandidate vprašali, kako bi uredili program otroške srčne kirurgije? Bi ga ukinili? Kakšna bi bila v tem primeru alternativa? Kdo bi moral odgovarjati zaradi napak in kdaj lahko pričakujemo, da bodo odgovorni sankcionirani?

V programu otroške srčne kirurgije je bilo vse od leta 2007 do danes veliko otrok uspešno operiranih in ozdravljenih, žal pa so zaradi malomarnosti in sistemskih napak otroci tudi umirali. Odgovornim se očita, da niso ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, pa čeprav jih je na nepravilnosti opozorila stroka ter izsledki mednarodnega strokovnega nadzora. Sumljive smrti preiskujejo tudi kriminalisti.

Vodstvo ni ustrezno ukrepalo, odgovornosti ni prevzel nihče

Najbolj bode v oči dejstvo, da vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani vsa ta leta ni storilo dovolj, da bi rešilo program otroškega kardiokirurškega programa. Konec leta 2014, ko je deset zdravnikov podpisalo ugovor vesti, zaradi česar sta program otroške srčne kirurgije zapustila priznana srčna kirurga izraelski kirurg David Mishaly ter slovenski strokovnjak Robert Blumauer, je UKC Ljubljana v program vključil celo vrsto tujih strokovnjakov in inštitucij. Najtežje primere otrok so vozili v Nemčijo, Italijo in celov Prago. V Ljubljano pa je prišel tudi strokovnjak iz Beograda. Ko je že kazalo, da bomo vendarle razvili nek učinkovit sistem sodelovanja in usposobili domačega strokovnjaka, ki bo kos najtežjim operacijam, je prišlo v javnost poročilo mednarodne komisije, ki je znova opozorilo na številne nepravilnosti in pomanjkljivosti programa.

Šokantni izsledki nadzora

Preslišani pozivi k odstopu

Kljub ugotovitvam nadzora se v UKC Ljubljana ni zgodilo nič. Po številnih očitkih je letos poleti odstopil vodja službe za kardiologijo na ljubljanski pediatrični kliniki Tomaž Podnar. Zoper njega in srčnega kirurga Sama Vesela je bila zaradi suma malomarnega zdravljenja vložena kazenska ovadba. Oba sicer zanikata očitke iz analize smrti dojenčka, ki je umrl oktobra 2015.

Ministrica za zdravje je celo pozvala, da naj zaradi dogajanja na ljubljanski pediatriji odstopita generalni direktor UKC Ljubljana Andraž Kopač ter strokovna direktorica Marija Pfeifer, a se to ni zgodilo. Na svojem položaju pa je do izteka mandata konec avgusta letos ostal tudi strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani Rajko Kenda, ki odgovornost za slabe odnose in komunikacijo vztrajno zavrača.

Odgovori kandidatov:

Suzana Lara Krause: Odprava nepravilnosti je nujna

"Izredno žalostno je, da država dopušča tak kaos tam, kjer naj bi se reševala otroška življenja. Sploh glede na to, da se naše prebivalstvo stara, otrok je v Sloveniji vse manj. Nikakor ne bi ukinila programa, saj otroci s srčnimi boleznimi potrebujejo ustrezno obravnavo. Nedopustno je, da se le cinca, saj je že nekaj let jasno, da so stvari narobe – odprava nepravilnosti je nujna. Pred kratkim ustanovljen projektni svet naj poskrbi za sodelovanje s tujim centrom, dokler sami ne zmoremo poskrbeti za vse male bolnike."

Borut Pahor: Odgovornost je na strani tistih, ki so to dopustili

"Nedopustno je, da se osebna obračunavanja dogajajo na plečih pacientov. Ali je program dober, težko sodim, v kolikor je dober, ga je zaradi pacientov potrebno ohraniti, primerno pa je treba nasloviti težave, ki so izplavale na plano. Odgovornost je na strani tistih, ki so to dopustili."

Angelca Likovič: Veliko smo že dosegli, ampak pred nami je še dolga pot

"Gledati bolanega otroka je ena najtežjih stvari na svetu. Srce me boli, kako so eni trdosrčni! Podpiram vse starše, ki se borijo za svoje otroke v zdravstvenem sistemu in jih spodbujam, da ne odnehajo. Veliko smo že dosegli, ampak pred nami je še dolga pot."

Ljudmila Novak: Rešitev, ki mi je blizu, je pogodbeno sodelovanje s centri po Evropi

"Otroška srčna kirurgija je za zdravstveni sistem v vsaki državi tudi ogledalo, v kakšnem stanju oziroma kondiciji je stopnja razvitosti zdravstvenega varstva. Število otrok potrebnih teh operacij je v Slovenijo relativno majhno. Za samo stroko pa je seveda to izziv, kako vzdrževati tako veliko in zahtevno ekipo, če potem v praksi ne izvaja dovolj veliko število operacij. V Sloveniji imamo dovolj veliko vrhunsko usposobljenih strokovnjakov za to področje, vendar tukaj govorimo o organiziranosti, ki pa je žal do sedaj ne najbolj optimalna. Rešitev, ki mi je blizu, je pogodbeno sodelovanje s centri po Evropi, ki se lahko na naše potrebe odzovejo v najkrajšem času. Pri tem procesu pa je potrebno, da sodelujejo tudi naši zdravniki in spremljalo otroke pri operacijah, saj po tem še vedno skrbijo za njihov potek zdravljenja."

Marjan Šarec: Ni vse slabo. Odstraniti je potrebno samo tumor.

"Tukaj pa resnično gre za otroke. Priča smo sprenevedanju, lastnim interesom, zavlačevanju, kar je pripeljalo srčno kirurgijo do točke, ko ji javnost, starši ne zaupajo več. To zahteva takojšnje ukrepanje. A to, kar se dogaja na srčni kirurgiji, je že simptomatično za našo državo. Enako se nam dogaja tudi v politiki. Polno napak in nobene odgovornosti. Vseskozi o vsem odločajo ljudje, ki so tako ali drugače odgovorni za stanje na srčni kirurgiji ali v naši politiki že dobri dve desetletji. Temu je potrebno narediti konec. Sam nisem za to, da bi se ukinila srčna kirurgija. Ljudem, ki so jo pripeljali do tega stanja, se je potrebno zahvaliti, saj verjamem, da so naredili tudi kaj dobrega in program prepustiti novi generaciji zdravnikov in ljudem, ki že sedaj delajo s srcem. Ni vse slabo. Odstraniti je potrebno samo tumor. Kot predsednik bi nastopal na način, da mora vsak od nas za svoje napake prevzeti odgovornost. Če pa so te napake tudi v nasprotju z zakonodajo, pa je potrebno uvesti ustrezne postopke. Pri nas vse prevečkrat posamezniki delajo na način roka roko umije."

Romana Tomc: Tu je sistem odpovedal v celoti

"Prav srce parajoče je, kaj se dogaja s programom otroške srčne kirurgije. Tu je sistem odpovedal v celoti, zdi se, kot da tisti najbolj odgovorni ne vedo več, da se pogovarjajo o zdravju in življenjih otrok, v medijih lahko poslušamo le še očitke drug drugemu. Odgovorni za takšno stanje bi morali biti sankcionirani že takrat, ko je bilo prvič javno objavljeno mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, a ker to ni bilo storjeno, se bojim, da je stanje danes dejansko še slabše. Morda so zadeve resnično že tako daleč, da bi otroško srčno kirurgijo bilo treba osnovati na novo, z ekipo strokovnjakov, ki jim je zdravje otroka na prvem mestu."

Boris Popovič: Čim prej je treba tudi usposobiti naš vrhunski kader

"Za predstojnika programa ne bi nikdar postavil Tomislava Klokočovnika. To področje je namreč treba jemati mnogo resneje, tudi s pomočjo tujih zdravnikov in medicinskih strokovnjakov. Čim prej je treba tudi usposobiti naš vrhunski kader in nikakor ne riskirati življenja enega samega otroka. To je najmanj kar lahko pričakujemo od razvite in humane države, za kakršno se nedvomno imamo oziroma si želimo biti."

Maja Makovec Brenčič: Programa ne ukinjajmo, povrnimo mu zaupanje

"Nepravilnosti na Pediatrični kliniki so nedopustne in se v kakovostnem javnem zdravstvenem sistemu ne bi smele dogoditi. Programa ne ukinjajmo, nujno pa je, da mu povrnemo takšno strokovno-kadrovsko sestavo, ki bo uživala zaupanje vseh, tako malih bolnikov, staršev, kot javnosti in bo za zgled ostalim državam, kot smo jo v preteklosti že imeli. Zato pozivam vodstvo Zdravniške zbornice, da v okviru svojih pristojnosti ukrepa in poskrbi, da se odnosi med zdravniki v tem primeru uredijo. In na tem mestu ponovno apeliram predvsem na to, da je tudi znotraj zdravniških organizacij potrebno gojiti zavest o tem, da je zdravstveni sistem ustvarjen za pacienta in ne obratno."