Bomo Slovenci znova med najbolj politično pasivnimi Evropejci?

Za letošnje evropske volitve je v Sloveniji več zanimanja kot pred petimi leti. Vsaj tako kažejo prvi podatki - uvodni dan predčasnega glasovanja je izkoristilo dobrih 8000 volivcev oziroma slabega pol odstotka vseh volilnih upravičencev. To je skoraj dvakrat več kot pred petimi leti, je pa za evropske volitve vseeno bistveno manj zanimanja kot za domače parlamentarne volitve.

Volitve v Evropski parlament sicer že tradicionalno na volišča privabijo izjemno malo volivk in volivcev, udeležba pa zadnja štiri desetletja vztrajno pada. Pred petimi leti je svoj glas v celotni Evropski uniji tako oddalo zgolj 40 odstotkov volilnih upravičencev. V Sloveniji pa je doma ostalo kar 75 odstotkov volivcev, kar je pomenilo četrto najslabšo udeležbo v EU. 

Nizka volilna udeležba pa bi lahko imela na tokratnih volitvah velike in dolgosežne posledice ter prispevala k uspehu evroskeptičnih in populističnih strank. 

Ne zaupam politikom. Politika me ne zanima. Moj glas ničesar ne spremeni in nisem imel časa. To so najpogostejši razlogi za klavrno volilno udeležbo na prejšnjih evropskih volitvah. In kup osebnih izgovorov. "Grdo vreme, ostali doma. Lepo vreme, šli na obalo. Birmo smo imeli. Nismo vedeli, da so volitve. Celo ena gospa je rekla; ja a moram iti v Bruselj zaradi tega," dodaja Manja Toplak iz predstavništva EU v Sloveniji. In dodaja: "Tri četrtine Slovencev verjame, da imajo korist od EU. Ampak ko pridejo volitve, pa ne grejo na volitve."

Ali z drugimi besedami: Slovenci smo prednosti EU - potovanje brez dokumentov, skupno valuto in številne subvencije, vzeli za samoumevne. Čeprav - kot uči brexit - niso nujno večne. Volitve je s predčasnim glasovanjem skušal narediti bolj privlačne tudi predsednik in državljane pozval k soodločanju: "Za renesanso te čudovite ideje, ki zagotavlja mir, varnost in blaginjo za nas in naše otroke," je dejal Borut Pahor. 

Prve številke letos so bolj spodbudne, a raziskave javnega mnenja nakazujejo, da bo Slovenija znova daleč od odstotkov, ki bi kazali na zdravo demokracijo. "Bo udeležba nekje dve tretjini državnozborskih volitev, se pravi, mi bi se ponašali z uspehom, če bi bila okoli 30 odstotkov," pravi Janja Božič Marolt iz agencije Mediana. "Bi bilo že v redu to, da bi se udeležba povišala. Ampak eno magično število pa je vse, kar je nad 35 odstotkov," dodaja Toplakova. 

Nizka udeležba sicer pri nas najbolj koristi strankam s tradiconalno trdno in starejšo volilno bazo. "Predvsem koalicija SDS+SLS, SD in pa verjetno tudi NSi," je mnenja Maroltova. Lastna neudeležba pa pomeni tudi zavestno podrejanje vplivu drugih. "Pomeni, da nisi pripravljen sodelovati. Da si pripravljen kritizirati in nevplivati na odločitve takšne in drugačne. Kar je, bom rekla zašankarska dejavnost," še dodaja. 

Bi pa svojo participacijo letos - glede na vložen trud in evropski denar - vendarle lahko okrepili mladi volivci. Evropski parlament je pred tokratnimi volitvami namreč sprožil obsežno kampanjo This time I'm voting, s katero želijo predvsem mlade privabiti na volišča. 

Ugledni Slovenci s podporo Žigi Turku 

In medtem ko večina političnih strank na čelu z vodilnimi kandidati skuša izkoristiti še zadnje dni za pridobivanje volilnih glasov, je več uglednih Slovencev namenilo svojo podporo kandidatu NSi, Žigi Turku. Da ga odlikujejo številne izkušnje, ter "zmernost, povezovalnost in iskrena privrženost evropskim vrednotam ter posledično zavezanost evropski Sloveniji. Prepričani smo, da bo dr. Turk resnično znal in tudi najbolje zmogel prispevati k učinkovitemu uveljavljanju interesov evropskih državljanov iz Slovenije," je zapisano v pismu, pod katerega so se med drugim podpisali Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Tino Mamić, Igor Masten, Vera Ban in Nevenka Črešnar Pergar.