Golobu nov mandat na čelu stranke: 'Uresničili smo sanje o svobodni Sloveniji'

Robert Golob je v nagovoru članstvu dejal, da je ponosen na stranko, saj ta deluje s srcem. Ponosen je tudi na skupno prehojeno pot, saj so po njegovih besedah dosegli vse, kar so sanjali in si zastavili. Ko so se z zanosom podali na volitve, so namreč vedeli, da nočejo, da se ponovi "tisto, kar imamo".

Sanje o svobodni Sloveniji so uresničili, meni. Hkrati pa so se lotili najtežjih sprememb, ki ne bodo vidne v prvem mandatu. "V tem so vidni le manj prijetni deli, ki so zarezali v pravice in tudi privilegije," je dejal, rezultati pa bodo vidni v naslednjih letih.

Napake v politiki naj sicer, kot je dejal, ne bi bile dovoljene, a se stanja ne da spremeniti, če ne poskusiš in se iz napak tudi nekaj naučiš. To je tudi tisto, kar po njegovem mnenju dela Svobodo drugačno. "Napake so pozitivne, k temu se navsezadnje spodbuja tudi otroke," je prepričan. "Bodimo še mi en velik vrtec, ker vemo, da se moramo iz napak učiti," je dejal.

V viziji svobodne Slovenije je izpostavil štiri stebre - socialno državo, družbo znanja, gospodarsko uspešnost in razvoj ter varnost in odpornost.

Med dosežki mandata je kot najbolj pomembno izpostavil zdravstveno reformo in ločitev javnega ter zasebnega zdravstva. Pri tem ne gre toliko za novo vizijo kot za logičen zaključek korakov, začetih v tem mandatu. Za zaključek zdravstvene reforme potrebujejo še vsaj dve leti trdega dela, ocenjuje.

Sistem dolgotrajne oskrbe je označil za največji civilizacijski dosežek te vlade, "ker bo poskrbela za tiste, ki sami zase sicer ne bi mogli poskrbeti". Ko imamo delujočo socialno državo, lahko ustvarjamo novo vrednost v gospodarstvu, je dejal in ob tem izpostavil stabilne makroekonomske kazalce.

Izpostavil je tudi plačno reformo v javnem sektorju, s katero so zaposlenim izkazali spoštovanje, uvedli pa bodo tudi božičnico. Med dosežki je izpostavil tudi krepitev verige znanja in inovacij.

Glede obrambe in varnosti je zagotovil, da bodo vlagali v sistem dvojne rabe. Pri iskanju poti do miru pa je naloga držav, kot je Slovenija, da drugim kaže pot. "In jo kaže," je sklenil.

Podpredsednik stranke Matej Arčon je že pred začetkom kongresa, ki je v znamenju priprav na volitve, v izjavi za medije ocenil, da je Golob v štirih letih dokazal, da sta stranka in vlada stabilni ter da si zasluži nov mandat ter mu napovedal soglasno podporo zbranih članov in članic. Visoko podporo sta mu ob tem še pred kongresom napovedala tudi notranji minister Boštjan Poklukar in namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi.

Predsednika stranke skladno s statutom voli in razrešuje kongres, ki ga sestavljajo vsi člani stranke. Kongres je sklepčen, če se ga udeleži najmanj tretjina vseh članov. Števila glasov na kongresu sicer niso razkrili, razglasili so zgolj predsednika stranke.

Kongres je danes volil tudi 25 članov sveta stranke, ki jih kongres potrjuje na predlog izvršnega odbora stranke. Ta bo v naslednjih mesecih, enako kot tudi njene politične tekmice, zlasti pred izzivom prepričati volivce, da jim na prihajajočih volitvah v DZ namenijo svoj glas. Generalni sekretar stranke Matej Grah je pred kongresom dejal, da se bodo v stranki do volitev ukvarjali predvsem sami s seboj, čas za pogovore o sodelovanju, tudi z novimi akterji na političnem parketu, bo po volilni nedelji ob znanih razmerjih moči.

25 članov in članic Sveta stranke Gibanje Svoboda so:

1. Nika Podakar,

2. Samo Turel,

3. Ena Girandon,

4. Rado Pirjevec,

5. Romana Purkart,

6. Mateja Hrvatin Kozlovič,

7. Zoran Nikolovski,

8. Maša Kociper,

9. Nejc Kolmančič,

10. Simona Pirnat Škeledžija,

11. Miha Mohorčič,

12. Danica Polak Gruden,

13. Gregor Raj,

14. Lena Jevnik,

15. Andrej Urankar,

16. Novalija Muminović,

17. Franc Glušič,

18. Nataša Avšič Bogovič,

19. Ivo Ivičič,

20. Barbara Kolenko Helbl,

21. David Stupica,

22. Olga Belec,

23. Matej Helbl,

24. Sara Žibrat,

25. Metka Petek Uhan

Kongres poteka pod sloganom Slovenija naprej. Arčon je ocenil, da gre Slovenija naprej po začrtani poti z zelo jasnimi cilji. Rezultati njihovega dela pa bodo vidni v prihodnjem mandatu, kar bo ljudem vrnilo zaupanje. "Mi smo pripravili projektno dokumentacijo ali gradbeno dovoljenje, da lahko gradimo zdaj tiste bistvene reforme, ki smo jih tudi sprejeli," je dejal.

Poklukar meni, da so že v tem mandatu pokazali, da znajo prisluhniti ljudem in reševati številne probleme, ki so se nakopičili v zadnjih 30 letih, zagrizli pa so tudi v zadeve, "ki so bile še tabu".

Na ocene, da se je podpora stranki v javnomnenjskih anketah od prejšnjih volitev prepolovila, je Poklukar dejal, da so edina prava anketa volitve. Stranka pa je po njegovi oceni v dobri kondiciji in enotna, v predvolilnem času pa bo pokazala številne rezultate mandata. Svoboda je Slovenijo spremenila v liberalnejšo državo, je prepričan.

Žavbi je odliv volivcev pripisal slabemu predstavljanju doseženih rezultatov in ne velikim obljubam. Osebno je presenečen, kako veliko so uspeli storiti "po 15 letih vlad brez rdeče niti".

Komentar evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki ustanavlja stranko, da lahko sodeluje s Svobodo, a ne z Golobom, je Arčon komentiral kot preuranjen. "Ali bo držal besedo ali ne, bo pokazal rezultat po volitvah in nadaljnja dogovarjanja o sestavi koalicije," je dodal.

Žavbi je dejal, da bodo po volitvah sodelovali s strankami na levi sredini, torej z obstoječo koalicijo in morebitnimi novimi akterji. Prebilič pa po njegovi oceni v svojih izjavah ni prav konsistenten. "Mislim, da je imel že nekaj ponesrečenih izjav, kar je škoda," je pristavil.

Arčon je ob tem ponovil, da z SDS po volitvah ne bodo sodelovali. "Z vsemi ostalimi poslanskimi skupinami, ki bodo dobile prostor v parlamentu, pa se bomo odprto pogovarjali," je dejal.

Podpredsednik vlade in stranke ter finančni minister Klemen Boštjančič je medtem v nagovoru spomnil, da je mandat aktualne vlade zaznamovalo več kriz, saj so ga nastopili ob koncu epidemije, sledile so energetska kriza, inflacija in največja naravna nesreča v zgodovini države.

Skozi vse te so šli po njegovi oceni preudarno in mirno, nove izzive pa danes prinašajo tudi trgovinske vojne, vedno zimzelena tema so po njegovih besedah tudi davki. Ob tem je zatrdil, da je eden prvih v vladi, ki razume solidarnost, a ne modela, v katerem se podpira lenobo, izogibanje odgovornosti ali izkoriščanje visokih socialnih pravic. "Želimo biti družba solidarnosti, na drugi strani pa tudi družba, kjer bodo ljudje za svoje delo nagrajeni," je pojasnil.

Sam sicer meni, da so zadnja tri leta dosegli pomembne premike za Slovenijo in postavili temelje za prihodnost, ki bo varnejša, uspešnejša in še vedno socialno pravična. Ob tem je izpostavil več reform, v katere je zagrizla vlada, med drugim zdravstveno, plačno, stanovanjsko. Kot je dejal, si ne delajo utvar, da bi vse našteto lahko dalo rezultat v enem letu, saj gre za reforme, ki potrebujejo veliko časa. Priznal je sicer, da so tudi sami imeli obdobje učenja, saj "kdor dela, greši", danes bi marsikaj naredili tudi drugače. "A pomembno je, da smo tukaj in gledamo naprej," je zatrdil.

Vodja poslancev Svobode in predsednica sveta stranke Nataša Avšič Bogovič je izpostavila zlasti delo poslanske skupine največje vladne stranke. Ta je več kot seštevek posameznikov; je ekipa, skupnost, ki deli vrednote, je ocenila. "Nismo vsak dan enotni, razlikujemo se v pogledih, a na koncu po veliko pogovorih najdemo pot, ki ji sledimo - skupno, povezano, enotno," je dejala.

Ta povezanost pa po njenih besedah ne ostaja le v DZ, ampak se širi naprej med članstvo in na teren. "Ne poznamo zidov med Ljubljano in terenom. Poslanska skupina in članstvo smo eno," je zatrdila. Kljub nekaterim težavam ob začetku mandata pa se danes zavedajo, da je politika tek na dolge proge, ki potrebuje veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. "Oblast nas ni napojila, ostajamo preprosti, srčni in vredni zaupanja," je še ocenila.

Podpredsednica stranke Sara Žibrat pa je v govoru izpostavila, da je ponosna, da je del stranke "pisanih, pristnih in čustvenih" ljudi, ki se ne učijo politične obrti, ampak delajo in svoje delo iskreno komunicirajo z državljani, "čeprav nam včasih to kdo zameri".

Verjame, da bodo na naslednjih volitvah uspeli prepričati državljane, da je Slovenija pod njihovo vlado stabilnejša, bolj zelena, razvita in solidarna. "V naslednjem mandatu nas čakajo bolj ali manj kozmetični popravki reform, ki smo jih že izpeljali," je sklenila.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v govoru ocenila, da lahko v številnih demokratičnih državah opazujemo vzpon ekstremistov z diktatorskimi težnjami. "Odgovornost za ta vzpon pa lahko pripišemo elitistični in vase zaprti politiki tradicionalnih demokratičnih strank, predvsem žal leve sredine," je dejala.

Svoboda je pred tremi leti glede na izraženo voljo volivcev prevzela odgovornost za razvoj skupnosti in države, državljani pa bodo na volitvah ocenili, ali so bili dovolj uspešni. "Njihova odločitev bo edino merilo uspešnosti stranke," je dejala. Volivci pa jih bodo ocenjevali po tem, ali so se iz napak, ki so jih naredili v mandatu, tudi kaj naučili, ter po tem, ali so pri svojih prizadevanjih za dobrobit ljudi iskreni. "Volitve bodo naše ogledalo," je izpostavila. Gibanje Svoboda pa bo kot največja parlamentarna stranka na volitvah nosila največjo težo odgovornosti za obrambo demokratičnih vrednot, je sklenila.

Svobodo so na kongres prišli podpreti podpredsednica SD Meira Hot, vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec, generalni sekretar Levice Matej Zupanc in sopredsednica stranke Vesna Urša Zgojznik.

Stranka Gibanje Svoboda je nastala 26. januarja 2022 na temeljih oziroma s preoblikovanjem Stranke zelenih dejanj, ki jo je sicer ustanovil in vodil Jure Leben. Za predsednika je bil tedaj izvoljen Golob, ki je s stranko aprila na parlamentarnih volitvah dosegel zgodovinsko zmago. Trenutno ima stranka 39 poslancev in 14 ministrov ter dva evropska poslanca.

Grah je ocenil, da je pred stranko težko obdobje. Prvi poziv za evidentiranje kandidatov se je zaključil s koncem poletja, zdaj pa z njimi vodijo pogovore o njihovi viziji. "Če bi bile volitve jutri, smo mi nanje pripravljeni, v tem trenutku pa je na vrsti nekdo drug, da najprej določi datum volitev," je dejal. Šele nato bodo govorili o konkretnih imenih, je pa razkril, da so med evidentiranimi kandidati vsi ministri in poslanci.

Verjame, da bodo uspešni pri nagovarjanju volivcev. Do volitev se bodo ukvarjali sami s sabo, saj imajo marsikaj pokazati, pravi. "Vemo pa, kaj nas čaka, predvsem v retoriki s strani nekaterih drugih političnih strank in na to smo tudi pripravljeni," je dejal. S kom bodo sodelovali, se bodo pogovarjali po volitvah, ko se bo izkazalo razmerje moči, je dodal.

Klakočar Zupančičeva je po kongresu dejala, da je bila izjemno navdušena nad predstavljeno vizijo predsednika stranke, za katero upa, da jim bo dana priložnost, da jo uresničijo. Potrdila je, da je na današnjem glasovanju Goloba podprla.

Predsednica DZ je bila sicer tudi sama med evidentiranimi kandidati za vodjo stranke, a je kasneje soglasje h kandidaturi umaknila, ker da ga je podala le v zahvalo članom, ki so jo predlagali. "Saj to je pa tudi lepo, da se človek zahvali ali ne? Glede tega sem jaz že vse povedala, tako da mislim, da ni treba nič več brskati, vam lahko direktno povem, nobene zgodbe ni zadaj. Da sem jaz nekonvencionalna, ste se pa tako že navadili," je danes pojasnila razloge za tovrstno politično potezo.

Med vidnejšimi predstavniki sta bila na kongresu tudi prvi mož Darsa Andrej Ribič in predsednik nadzornega sveta družbe za obrambo Dovos Damir Črnčec.