Volitve čez tri mesece

Predsednik državnega zbora France Cukjati je podpisal akt o razpisu volitev predsednika republike. Volivke in volivci bodo o novem predsedniku države odločali 21. oktobra.

Kandidature na predsedniških volitvah je doslej napovedalo osem kandidatov, ki pa so zaenkrat še neuradni kandidati. Roki za volilna opravila bodo namreč začeli teči šele 20. avgusta, kandidature za predsednika republike pa bodo morale biti vložene najpozneje 26. septembra do polnoči. Cukjati je ocenil, da je tako še dovolj časa, da se kandidati promovirajo, da stečejo volilna opravila in se volivci seznanijo s kandidati.

Predsedniško kandidaturo so do sedaj napovedali podjetnik Jože Andrejaš, podjetnik Marjan Beranič, nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, prvak SNS Zmago Jelinčič, Darko Kranjc iz SMS, predsednica stranke Glas žensk Monika Piberl, evropski poslanec Alojz Peterle in profesor na pravni fakulteti Danilo Türk, katerega volilni štab bo vodil nekdanji slovenski veleposlanik v Rusiji Dušan Snoj.

Največ dvakratni mandat

Zakon o volitvah predsednika republike določa, da se ta voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na ta položaj.

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora (najmanj deset poslancev), volivci (najmanj 5000 volivcev) in politične stranke, ki kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata; dvoje ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmanj 3000 volivcev. Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo samo eni kandidaturi, podpora kandidaturam s podpisovanjem pa lahko daje od dneva, ki je določen za začetek volilnih opravil, do dneva, ki je določen za predložitev list kandidatov.

Sicer pa se bodo 20. avgusta začela izvrševati pravna dejanja v zvezi z uresničevanjem aktivne in pasivne volilne pravice, ko bodo na upravnih enotah že lahko volivci oddajali glasove podpore posameznim kandidatom. Predlog kandidature se vloži neposredno pri DVK najkasneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja, to je do 26. septembra. DVK zatem preizkusi zakonitost vloženih kandidatur. Volilna komisija sicer določi seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev. Vrstni red kandidatur se določi z žrebom. DVK objavi seznam kandidatur najkasneje petnajst dni pred dnevom glasovanja.

Drugi krog?

Za predsednika republike bo izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Vnovično glasovanje se opravi najkasneje 21 dni po prvem glasovanju, kar pomeni, da je lahko drugi krog najpozneje v nedeljo, 11. novembra.

Sama volilna kampanja pa se bo začela 30 dni pred dnevom glasovanja, to je 21. septembra, končala pa 24 ur pred glasovanjem. Kampanja bo tokrat prvič potekala po pravilih zakona o volilni in referendumski kampanji, ki je začel veljati maja. Za volilno kampanjo se sicer štejejo zlasti propaganda v večjih medijih, plakatiranje in javni shodi. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter s sredstvi gospodarskih družb, v katerih ima država več kot 25-odstotni delež.

Kandidati bodo po novem hkrati z vložitvijo kandidatur dolžni sporočiti tudi organizatorja volilne kampanje. Organizatorji kampanje, ki bodo morali sami skrbeti za njeno zakonitost, mora najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja odpreti poseben transakcijski račun, na katerem mora zbrati vsa sredstva, namenjena za financiranje kampanje. Ta račun je organizator dolžan zapreti najpozneje v štirih mesecih.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra.