Začenja se zbiranje podpisov za referendum, časa je do 14. julija

Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak.

Novela zakona, ki jo je DZ na predlog SDS in trojčka NSi, SLS in Fokus sprejel konec maja, ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.

Po mnenju pobudnikov torej novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav in zagotovilo, da o dopustnosti najhujših posegov v pravice posameznikov in organizacij ne odločajo zgolj politiki sami.

Pobudniki so v DZ prejšnji teden vložili 13.369 podpisov volivk in volivcev za začetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum. Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi sicer v prvi fazi zadostuje že 2500 podpisov volivcev. V petek pa je predsednik DZ Zoran Stevanović razpisal 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev pod zahtevo za razpis referenduma.

Ob začetku zbiranja podpisov so pobudniki za dopoldne napovedali novinarsko konferenco pred prostori Upravne enote Ljubljana na Linhartovi cesti.

"Naj ljudje odločijo. Tudi sam bom šel dati podpis, pa da se stehtamo na referendumu, kakor se reče," je dejal. Dodal je, da tokrat ne gre za referendum, ki bi bil v nasprotju z ustavo, kot je to po njihovi oceni pri pobudi za referendum o interventnem omnibusu, v katerem so tudi določbe o davkih, zato je Resnica podprla sklep o nedopustnosti referenduma.

Socialni demokrati so sporočili, da se pridružujejo zbiranju podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma. Ob tem poudarjajo, da njihova odločitev ne pomeni podpore eni ali drugi politični strani, temveč izhaja iz skrbi za varovanje ustavnih načel in človekovih pravic.

V stranki opozarjajo, da so se v javnosti pojavili resni in argumentirani pomisleki glede predlagane novele, ki naj bi posegala v ravnotežje med pristojnostmi parlamentarne preiskave ter varstvom pravice do zasebnosti in učinkovitega pravnega varstva posameznika.

Po mnenju SD imajo parlamentarne preiskave pomembno vlogo pri zagotavljanju politične odgovornosti in nadzora nad delovanjem javnih funkcij. Kljub temu morajo biti njihove pristojnosti usklajene z ustavnimi jamstvi, ki posameznike varujejo pred morebitnimi prekomernimi posegi oblasti.

V stranki poudarjajo, da je pri vprašanjih, ki se neposredno dotikajo človekovih pravic, ključna visoka stopnja javnega zaupanja v sprejete zakonske rešitve. Zato menijo, da bi morali o noveli odločati državljanke in državljani na referendumu.

"Referendum predstavlja najvišjo obliko neposrednega demokratičnega odločanja, njegova vloga pa je še posebej pomembna, ko gre za tehtanje med različnimi ustavnimi vrednotami in pravicami," so zapisali v SD.

Stranka zato podpira možnost, da se volivke in volivci sami izrečejo o noveli zakona ter presodijo, ali predlagana ureditev zagotavlja ustrezno ravnotežje med učinkovitim parlamentarnim nadzorom in varstvom človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

Ob tem so vse državljanke in državljane pozvali, naj se seznanijo z vsebino zakona, oblikujejo lastno stališče ter po svoji vesti sodelujejo v demokratičnem procesu odločanja.