Na novinarski konferenci so raziskovalci predstavili evropski projekt Life Wild Wolf, ki ga v Sloveniji koordinira Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Projekt, ki povezuje 18 partnerjev iz Slovenije, Grčije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Španije, Portugalske in Švedske, je nastal kot odgovor na širjenje populacij volkov po Evropi in s tem povezane izzive.
Slovensko populacijo volkov raziskovalci z neinvazivnimi genetskimi metodami spremljajo več kot 15 let. Kot je predstavil raziskovalec Tomaž Skrbinšek, so v sezoni 2024/2025 v Sloveniji zaznali med 130 in 140 volkov ter 16 volčjih tropov. Populacija je po Skrbinškovih besedah od začetka genetskega monitoringa leta 2010 številčno naraščala, v zadnjih letih pa se je rast umirila. Prostorsko širjenje se medtem nadaljuje. Medtem ko so bili na začetku monitoringa reproduktivni tropi omejeni na dinarski prostor, so raziskovalci pozneje zaznali prve trope v predalpskem svetu in Alpah, v zadnji sezoni pa tudi reproduktivni trop na Pohorju.
"Proces širjenja volkov se še vedno nadaljuje in se bo nadaljevalo tudi v naslednjih letih," je dejal Skrbinšek. Kot je poudaril, je v Sloveniji zelo malo prostora, ki ga volkovi glede na svoje biološke značilnosti ne bi mogli poseliti. "Volk v Alpah je stalnica, mi pa se bomo morali naučiti z njim živeti," je dodal.
Pomemben del sobivanja je po navedbah raziskovalcev preprečevanje škod na domačih živalih. Raziskave sicer kažejo, da glavni plen volkov v Sloveniji predstavljajo prostoživeči parkljarji, predvsem jelenjad in srnjad, sledijo divji prašič in v manjšem deležu domače živali.
Kot je pojasnil raziskovalec Hubert Potočnik, volkovi domače pašne živali dojemajo kot potencialni plen. "Če imajo do njih dostop, jih bodo tudi plenili. Poseben problem je t. i. presežno plenjenje, saj lahko volk v ograjenem pašniku zaradi nagonskega plenilskega vedenja ob enem napadu ubije tudi več kot 10 živali," je izpostavil.
Podatki o uspešnosti zaščitnih ukrepov na dinarskem območju kažejo, da se je med letoma 2011 in 2019 pri rejcih, ki so uporabljali visoke električne mreže, obseg škod zmanjšal za 75 odstotkov, pri uporabi kombiniranih ukrepov, denimo električnih mrež skupaj s pastirskimi psi, pa za več kot 90 odstotkov. Med učinkovite ukrepe sodi tudi nočno zapiranje pašnih živali. Več izzivov ostaja v Alpah, kjer je paša bolj razpršena in je takšne oblike varovanja težje izvajati.
Volkovi so po Potočnikovih besedah izjemno mobilni. Njihovi teritoriji v Sloveniji v povprečju obsegajo okoli 400 kvadratnih kilometrov, posamezen volk pa lahko od večera do jutra premaga tudi več deset kilometrov. Prav velika mobilnost lahko, kot je dejal, pri ljudeh ustvarja občutek, da je volkov bistveno več, kot jih je v resnici.
Na dogodku so predstavili tudi preliminarne rezultate raziskave javnega mnenja v osmih evropskih državah, ki so jo izvedli v sklopu projekta Life Wild Wolf. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo okoli 400 odraslih.
Rezultati kažejo, da 93,9 odstotka vprašanih meni, da volkovi sodijo v naravo, hkrati pa bi bilo 67,9 odstotka vprašanih strah hoditi po gozdu, kjer živijo volkovi. Večina sicer meni, da volkovi ljudi praviloma ne napadajo, 56,3 odstotka pa jih verjame v možnost mirnega sobivanja ljudi in volkov.
"Strah in ocena nevarnosti nista ista stvar," je poudarila Aleksandra Majić Skrbinšek. Po njenih besedah sprejemanje volka kot dela narave ne pomeni, da se ga ljudje ne bojijo.
Regulirani odstrel sicer podpira 40,3 odstotka slovenskih anketirancev, medtem ko jih le 20,8 odstotka meni, da je volkov v Sloveniji preveč.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.