Ob prvi obletnici vlade strank SDS, SMC in NSi vlada beleži rekordno nizko podporo – njeno delo kot neuspešno ocenjuje 67,2 odstotka vprašanih. Glede na raziskavo Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia, 28,4 odstotka anketirancev sicer meni, da je delo vlade uspešno, 4,4 odstotka pa jih na vprašanje ni znalo odgovoriti.
Nizka podpora vladi, a podpora stranki SDS narasla
Kljub nizki podpori vlade pa je glede na raziskavo podpora stranki SDS v primerjavi s februarjem celo zrasla. Če v analitični procesor vstavimo še januarski in decembrski rezultat Vox populi, pa lahko opazimo, da je bila meritev pred mesecem dni le nihljaj navzdol, ki ni odražal realne podpore slovenskim demokratom – marčni rezultat je torej korekcija nihljaja. Zato lahko v nizu nekaj meritev ocenimo, da uživa stranka Janeza Janše po obdobju rahlega upadanja stabilno podporo od 29 do 30 odstotkov opredeljenih anketirancev.
Vodilni stranki v slovenskem političnem prostoru sledi četverica strank, ki se je pred meseci povezala v Koalicijo ustavnega loka (KUL). V aktualni raziskavi javnega mnenja lahko opazimo, da je tem strankam podpora v seštevku nekoliko padla, med temi je SAB nekaj pridobila, pri SD praktično ni sprememb, padla pa je strankama LMŠ in Levica. Opozicijske stranke KUL bi še vedno osvojile več kot polovico vseh opredeljenih glasov (52 mandatov), a nekoliko manj glede na mesec pred tem (56 mandatov), padec pa lahko pojasnimo s propadom konstruktivne nezaupnice. Dokler je obstajalo upanje, da bi zamenjali vlado Janeza Janše, je podpora koaliciji KUL in njenim strankam naraščala, po neuspehu Karla Erjavca pa je sledilo razočaranje, kar lahko pojasnimo s precejšnjim skokom števila neopredeljenih volivcev in drastičnim padcem podpore stranki DeSUS.
SD glede na podporo za petami SDS
Med opredeljenimi volivci se v opoziciji najbolje drži stranka SD, ki za SDS zaostaja za okoli 9 odstotnih točk. Glede na napoved s sobotnega posveta, da ciljajo na zmago na prihodnjih volitvah, je pred njimi še veliko dela, saj bi na volitvah, če bi bile prejšnjo nedeljo, osvojili dobrih 20 odstotkov glasov. Precej slabše kaže stranki LMŠ s 13,8 in Levici z 12,1 odstotka opredeljenih anketirancev; obe beležita tretji mesec padanja podpore, kar lahko ocenimo že kot trend. Na drugi strani stranki SAB že četrti mesec zapored podpora raste in bi med opredeljenimi volivci osvojila 6 odstotkov glasov oziroma šest mandatov, če podporo preračunamo v poslanske mandate.
S tem rezultatom bi se SAB izenačila s stranko NSi. Ta tako ostaja edina koalicijska stranka, ki bi poleg SDS še prišla v parlament. Na morebitnih volitvah bi osvojila nekaj manj kot sedem odstotkov oziroma šest mandatov. Tudi krščanskim demokratom torej sodelovanje v koaliciji za zdaj ne prinaša večjih nematerialnih koristi.
Izjemno slabo kaže stranki DeSUS, ki je v slabem letu že drugič ostala brez predsednika. Po neuspeli konstruktivni nezaupnici, odstopu in izstopu Karla Erjavca iz stranke ter dvoumnih sporočilih poslanske skupine je podpora upokojenski stranki tako rekoč strmoglavila – s februarskih skoraj petih odstotkov na slaba dva odstotka opredeljenih volivcev. S tem se je povsem približala stranki SMC, ki se nikakor ne more povzpeti z dna, saj ima po Vox populi trenutno 1,5-odstotno podporo opredeljenih volivcev. Tako pred DeSUS kot pred SMC je denimo zunajparlamentarna SLS s tremi odstotki podpore opredeljenih volivcev, v boljšem stanju je tudi parlamentarna SNS z 2,7-odstotno podporo, ki se s tem uvrščata v čakalnico za morebitni vstop v državni zbor.
Najbolj priljubljena Ljudmila Novak, sledi Borut Pahor
Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih politikov že drugi mesec zapored vztraja Ljudmila Novak, ki je pred tednom dni, ravno v obdobju izvajanja raziskave javnega mnenja, opozorila nase z javnim pismom, v katerem je opisala svoj odnos s farizeji na desnici. Razgalila je ne prav dobre odnose na desnici zaradi radikalne politike v tem delu političnega prostora.
Marca je evropska poslanka dobila še višjo podporo kot pred mesecem dni in je ena izmed osmih politikov, ki so ocenjeni bolje, deset pa jih je bilo ocenjenih slabše kot februarja. Svojevrstno presenečenje je, da dolgoletni vodilni po kriteriju priljubljenosti, predsednik republike Borut Pahor, kljub boljši oceni kot prejšnji mesec ostaja na drugem mestu. Dvojcu, o katerem se bo v prihodnjih mesecih še veliko pisalo, sledijo opozicijski politiki, med katerimi je v najboljšem položaju Tanja Fajon, ki je sicer zabeležila malenkost nižjo podporo kot februarja, a brez večjih posledic. Sledi Milan Brglez, na petem mestu pa je Marjan Šarec. Predsednik NSi Matej Tonin je pridobil dve mesti in se uvršča na šesto mesto, pred Zoranom Jankovićem. Slednji potrjuje spoznanje, da manj ko se pojavljaš v javnosti, večja je verjetnost, da ogreješ srca potencialnih volivcev. V marcu je na lestvici priljubljenosti politikov najbolj napredoval krščanski demokrat Jožef Horvat, ki se je povzpel za osem mest in je deseti pred Luko Mescem, ki je izgubil eno mesto.
V drugi polovici razpredelnice ni večjih premikov. Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer in zunanji minister Anže Logar sta pridobila po dve mesti, Karl Erjavec pa je padel za tri mesta in ni le zapustil družbe najbolj priljubljenih politikov, ampak se je poslovil od politike nasploh. Najslabše se je odrezal Jože Tanko, ki bo skupaj z Erjavcem zapustil družbo najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala predsednika dveh parlamentarnih strank, in sicer Janez Janša in Zmago Jelinčič, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
KOMENTARJI (929)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.