Vox populi: Odločna podpora konstruktivni nezaupnici Janezu Janši

Glede na rezultate ankete Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia, javnost podpira LMŠ, SD, Levico in SAB pri vložitvi konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše. Kot je znano že nekaj časa, so namesto njega za mandatarja predlagali Jožeta P. Damijana. To podpira skoraj 56 odstotkov sodelujočih v anketi, 37 odstotkov pa je ne bi podprlo, pri čemer je vidna velika razlika med volivci desnice, sredine in levice.

Anketiranci, ki so izjavili, da podpirajo stranki SDS in NSi, nasprotujejo vložitvi konstruktivne nezaupnice, volivci SD, LMŠ in Levice pa odločno podpirajo nezaupnico. O tem, da ta tema vzbuja izjemno veliko čustev, priča podatek, da eni in drugi podpirajo konstruktivno nezaupnico oziroma je ne podpirajo v 80 odstotkih in več. Potencialnih volivcev SMC v anketi skorajda niso našli, zato je njihovo mnenje nepoznano. Vzorec ankete je premajhen tudi pri volivcih DeSUS-a in SAB, zato je njihovo mnenje težje izmeriti. Kljub temu podatki v izrazitem pogojniku kažejo, da bi tudi tisti anketiranci, ki so izjavili, da bi volili stranko DeSUS ali SAB, podprli konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše, piše časnik Dnevnik. 

Ob naslednjem vprašanju, ali podpirajo vstop SMC, DeSUS in NSi v koalicijo KUL, je bilo opaziti večje razlike. Velika koalicija sedmih strank bi uživala le 30-odstotno podporo, nasprotovalo pa bi ji skoraj 40 odstotkov vprašanih, ker bi bilo proti tudi nekaj volilcev strank iz koalicije KUL (približno po desetina iz vsake stranke).

Delo vlade kot neuspešno ocenjuje 66,8 odstotka vprašanih

V novembrski raziskavi najbolj izstopa podatek o podpori vladi koalicije SDS, SMC, NSi in DeSUS. Po devetih mesecih dela je podpora vladi zrcalna slika podpore z začetka mandata, a obrnjena na glavo. Ko je bila marca letos imenovana vlada Janeza Janše, je v javnosti uživala visoko podporo, saj je po mesecu dni dela v aprilu skoraj dve tretjini vprašanih (64,6 odstotka) ocenjevalo njeno delo kot uspešno, slabih 30 odstotkov pa kot neuspešno. Po junijskem preletu letal ob razglasitvi konca epidemije je bila vlada še vedno na konju, saj je njeno delo kot uspešno ocenjevala skoraj polovica vseh sodelujočih v anketi, nato pa je začela podpora že proti koncu avgusta drseti navzdol. Oktobra je delo vlade Janeza Janše odobravalo še nekaj manj kot 40 odstotkov, v novembru pa je podpora zgrmela pod 30 odstotkov, nepodpora pa je presegla dve tretjini.

Drastičen padec priljubljenosti vlade se je zgodil, ko smo začeli beležiti eno višjih stopenj smrtnosti zaradi covida-19, iz bolnišnic pa so poročali, da so zaradi priliva težje bolnih na robu zmogljivosti. V času meritve raziskave javnega mnenja se je izkazalo, da je bila država slabo pripravljena na izbruh drugega vala epidemije covida-19, kar bi lahko bil ključni razlog za slabo oceno dela vlade. Tako nizke ocene vlada Marjana Šarca ni nikoli dobila, vlada Mira Cerarja pa le nekajkrat v štiriletnem mandatu. Ko je februarja 2013 kazalo, da bo druga vlada Janeza Janše padla s konstruktivno nezaupnico, jo je takrat podpiralo le še dobrih 13 odstotkov, nasprotovalo pa ji je skoraj 85 odstotkov vprašanih, še poroča Dnevnik.

SDS podpora že tretji mesec pada, LMŠ in SD skoraj izenačeni

Stranki SDS, ki sicer v primerjavi s konkurenco beleži izjemno visoko podporo, že tretji mesec zapored podpora pada. Odkar je marca prevzela oblast, jo je v anketi kot izbiro na parlamentarnih volitvah navajalo okoli 23 odstotkov vprašanih, nato pa je po avgustu začela podpora drseti po približno odstotek na mesec. Kljub temu je SDS še vedno v izrazitem vodstvu, saj bi med opredeljenimi volivci osvojila okoli 29 odstotkov vseh glasov, kar je dobrih deset odstotnih točk prednosti pred zasledovalci. 

SDS sledita LMŠ in SD, ki sta skorajda izenačeni, borba za drugo mesto na lestvici priljubljenosti političnih strank pa še zdaleč ni odločena. Ko so v SD na čelo stranke v maju postavili Tanjo Fajon, se je zdelo, da je SD pridobila odločujočo prednost, LMŠ pa je ves čas drsela navzdol, a je Lista Marjana Šarca v oktobru dobila izdatnejšo podporo in prehitela SD. V novembrski raziskavi Vox populi se je izkazalo, da je bil skok LMŠ enkratno dejanje, počasno drsenje SD pa se je očitno ustalilo pri 18 odstotkih podpore med opredeljenimi volivci. Morda prav zaradi konstruktivne in resne drže podporo pridobiva tudi Levica, ki je zabeležila najvišjo podporo v letošnjem letu s skoraj 12 odstotki med opredeljenimi volivci. Drugačna zgodba je pri krščanskih demokratih, ki so v zadnjih treh mesecih beležili podporo pri okoli 8 odstotkih med opredeljenimi volivci, novembra pa je ta padla pod sedem odstotkov. 

Proti koncu leta bomo dobili dogovor, ali je NSi v trendu padanja ali nihanja okoli navedenih odstotkov. O tem, da je SAB vse bolj samozavestna stranka, priča podatek, da je v drugem mesecu zapored povečala podporo na skoraj 5 odstotkov med opredeljenimi volivci. Po razkolu z Aleksandro Pivec večjo podporo beleži tudi stranka DeSUS, ki se s 3,5-odstotno podporo med opredeljenimi volivci približuje štiriodstotnemu parlamentarnemu pragu. Vstop v državni zbor bi se nasmihal tudi SNS, preostalim strankam pa bi težko pripisali možnosti, da bi se lahko uvrstile v državni zbor, če bi volitve potekale prejšnjo nedeljo. Če bi delili poslanske mandate na osnovi novembrske raziskave Vox populi, bi jih največ, 29, osvojila SDS, po 18 bi dobili LMŠ in SD, stranka Levica 11, NSi 7, SAB pa 5. Iz navedenega lahko potegnemo sklep, da bi imela koalicija KUL 52 mandatov, vladajoča koalicija pa le 36, ker ne DeSUS ne SMC ne bi osvojila nobenega poslanskega mandata.

Za slabo epidemiološko stanje so odgovorni državljani

Anketirance so ob trenutni epidemiološki sliki, ko število okuženih in umrlih še kar narašča, vprašali še, kdo je po njihovem mnenju za to odgovoren. Dobrih 45 odstotkov sodelujočih meni, da so za slabši položaj Slovenije od pričakovanj v pretežni meri odgovorni državljani, ker niso dosledno upoštevali pravil, 37 odstotkov jih meni, da je za to vendarle odgovorna vlada, ker ni pravočasno in ustrezno ukrepala. Da so odgovorni mediji, ker niso ustrezno poročali o nevarnosti, meni slabih 8 odstotkov vprašanih. 

S križanji podatkov po strankarskih preferencah pridemo do pričakovanih spoznanj, da so kar tri četrtine volivcev NSi, ki so sodelovali v anketi, prepričane, da so državljani dogovorni za rast števila umrlih za covidom-19 in okuženih z novim koronavirusom, pri volivcih SDS pa je krivda razdeljena med državljane in medije – dve tretjini menita, da so odgovorni državljani, dobra petina pa, da mediji. Na drugi strani je volivcem LMŠ, SD in Levice jasno, da nosi vlada levji delež odgovornosti, ker je prepočasi reagirala na drugi val epidemije, pri čemer je precej volivcev SD in LMŠ prepričanih, da velik delež odgovornosti nosijo tudi državljani sami, poroča Dnevnik.

Na razpredelnici priljubljenosti slovenskih politikov se je najslabše odrezal sam predsednik vlade

Kot še kaže meritev priljubljenosti slovenskih politikov, je na razpredelnici priljubljenosti prišlo do nekaj sprememb, ki pa ne odstopajo bistveno od trendov v letu 2020. Med slabše ocenjenimi prevladujejo – razumljivo, glede na vse nižjo podporo izvršne veje oblasti – pripadniki vladne koalicije, najslabše pa se je odrezal sam predsednik vlade Janez Janša, ki je zaradi največjega upada povprečne ocene padel z enajstega na osemnajsto mesto.

Borut Pahor ostaja na vrhu razpredelnice, a tokrat s precej slabšo oceno, ki je najnižja od oktobra 2015, ko je bil ocenjen enako. Tudi minister za zdravje Tomaž Gantar je dobil slabšo oceno in je padel za dve mesti. Ljudmila Novak se je povzpela na drugo mesto pred kolegico v evropskem parlamentu Tanjo Fajon, ki se je po slabši oceni v oktobru po mesecu dni od izvolitve za predsednico SD povzpela na tretje mesto. Marjan Šarec je izgubil eno mesto in je šesti – prehitel ga je Milan Brglez. Janez Lenarčič in Zoran Janković sta glede na oktober pridobila po eno mesto – oba sta prehitela Mateja Tonina, ki je padel za tri mesta in je na devetem mestu.

V spodnjem delu razpredelnice je nekoliko več premikov. Ob Janezu Janši, ki je zabeležil največji padec ocene, smo podoben razvoj zaznali tudi pri zunanjemu ministru Anžetu Logarju, ki je izgubil pet mest, in predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču, ki je zdrsnil za štiri mesta. Koordinator Levice Luka Mesec je eden redkih iz spodnjega dela razpredelnice, ki se jim je uspelo povzpeti, in sicer za štiri mesta. Poskus utrditve novouvrščenih na lestvico Aleša Hojsa in Eve Irgl (oba SDS) ni bil uspešen – oba zapuščata družbo najbolj priljubljenih, naslednji mesec pa ju bosta zamenjala Zdravko Počivalšek in Jani Möderndorfer, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.