Voznica v stiski na avtocesti: blendanje, hupanje, mahanje, ...

Bralka se je v luči številnih delovnih zapor in delovišč na slovenskih cestah na nas obrnila s svojo izkušnjo. Pogosto se vozi med Ljubljano in Koprom. Najbolj jo je strah zoženj ceste pri Postojni, pa tudi drugod po Sloveniji, kjer je omejitev hitrosti 60 km/h: "Ne zaradi ozkega pasu, ampak zato, ker le redkokdo upošteva omejitev. Večkrat se mi je že zgodilo, da je za menoj vozil tovornjak ali šlepar, pa tudi avto (a ta me je vsaj lahko prehitel s 100 km/h), ki mi je blendal, trobil, mahal in me spravil v stres, pripoveduje. Zaradi pritiska sem vozila tudi 80 km/h, pa je kljub temu vozil tako blizu, da bi me ob nenadnem zaviranju lahko zadel. Tam se vozi tudi še enkrat prehitro," opisuje.

Kako naj se torej nekdo, ki je odgovoren, drži omejitve, če ga voznik zadaj dobesedno bombardira s svojo vožnjo? Težava pa so tudi vozniki, ki ti z blendanjem dajejo vedeti, naj se jim umakneš. Seveda se jim ne moreš, saj je vozni pas preozek: "Kaj naj torej storimo vozniki, ki upoštevamo omejitve hitrosti? Naj tvegamo, da nas nestrpen voznik za nami skupaj z našim vozilom spremeni v palačinko? Ali pa mogoče raje tudi sami vozimo prehitro in s tem tvegamo točke in povzročitev nesreče?" se sprašuje.

Strokovnjak za mobilnost Andrej Brglez izpostavlja, da voznica ni nikakor osamljena v problemu, ki si ga ustvarjamo sami med sabo, in je res na mestu vprašanje, zakaj si to počnemo. Kot meni, je izkušnja bralke zelo pomembna in žal tudi zelo tipična za trenutno stanje na slovenskih avtocestah v času del in zastojev: "Pri tem je ključno razumeti, da največji problem pogosto ni samo zožanje ali delo na cesti, ampak odnos med vozniki in pritisk, ki ga ustvarjamo drug drugemu. To naredimo sami in to pogosteje, kot smo si pripravljeni priznati."

Kot izpostavlja, je paradoks današnjega prometa, da je v stiski pogosto prav voznik, ki ravna pravilno. Voznik, ki spoštuje omejitve, ohranja varnostno razdaljo in razume, da so delovišča namenjena zaščiti delavcev in vseh udeležencev v prometu: "Najbolj nevarno pri nasilju, kar blendanje, vožnja na odbijaču, trobljenje in agresivno neverbalno komuniciranje nedvomno je, ni samo to, da nekdo krši pravila: problem je, da druge sili, da začnejo voziti slabše, hitreje in bolj panično, kot bi sicer. In takrat promet ne postane hitrejši, postane bolj nevaren," poudarja.

To je še posebej problematično na zoženjih, kjer ni prostora za umik in kjer je prometni režim že sam po sebi bolj tvegan, opozarja.

Dodaja, da je pomembno razumeti, da pri prometu ne gre samo za posameznega voznika, ampak za sistem: "Ko nekdo vozi preblizu ali agresivno pritiska na vozilo pred sabo, ustvarja verižno reakcijo stresa in napak. Ker vozi na odbijaču, mora pogosteje in bolj agresivno zavirati, s tem pa sproži verižno reakcijo vozil za njim, ki morajo tudi močneje zavirati, kot bi jim bilo treba sicer, in tako lahko 100. avto za njim že stoji. In ko se prometni tok enkrat ustavi, potrebuje spet svoj čas, da se spravi v ponovno gibanje. In do tega smo prišli, ker je nekdo vozil tik za vozilom spredaj v trenutku, ko ni bilo mogoče niti prehitevati niti z višjo hitrostjo od dovoljene priti na cilj bistveno hitreje."

Pri voznikih tovornih vozil je problem še posebej občutljiv, ker govorimo o bistveno večjih masah in daljših zavornih poteh. Če tovornjak vozi nekaj metrov za osebnim avtomobilom v zožanju, voznik osebnega avtomobila zelo hitro dobi občutek ogroženosti. Že sama psihološka obremenitev lahko vpliva na napačne reakcije, slabšo koncentracijo in panične odločitve, pojasnjuje.

V takih situacijah je zato ključno, da vozniki ne popustijo pritisku in ne začnejo voziti hitreje samo zato, ker jih nekdo sili v to. Če voznik zaradi pritiska začne voziti bistveno hitreje od omejitve, še vedno prevzema odgovornost za svojo vožnjo, hkrati pa povečuje tveganje za nesrečo. Ne smemo pozabiti, da so prav območja del na cesti med najbolj občutljivimi prometnimi okolji. Pomagajmo si s tehniko dihanja, ki nas nekoliko pomiri, glejmo naprej in vozimo tako, da predvidevamo reakcije voznikov pred nami, saj bomo s tem preprečili situacijo, v kateri bomo prisiljeni zavirati močno ali v sili, kar bo povečalo verjetnost naleta vozila od zadaj in s tem možnost večje nesreče, svetuje.

"To se žal res včasih dogaja, posebej na avtocestnih zoženjih pri delih na cesti. Pomembno je povedati zelo jasno: če vozite po omejitvi v takšnem območju, ne vozite "narobe". Pravzaprav pogosto vozite najbolj odgovorno med vsemi udeleženci," sporočajo tudi na Agenciji za varnost v prometu.

Tudi oni izpostavljajo, da je voznik za vami odgovoren za varnostno razdaljo, vi ste odgovorni za svojo hitrost in svoje vozilo, in pri delih na cesti omejitve niso postavljene "za okras". Zožanja imajo omejitve hitrosti predvsem zato, ker so pasovi ožji, je manj prostora za korekcijo napake, so pogosto prisotni delavci, je lahko spremenjen oprijem, ni odstavnega pasu in ker je nastanek prometne nesreče tam bistveno nevarnejši, naštevajo.

Že majhna napaka pri višji hitrosti ima v zožanju veliko hujše posledice kot na normalno široki avtocesti. Če se vam zgodi, da vas voznik za vami spravlja v stres: ne začnite panično pospeševati, ne zavirajte "za kazen", držite predpisano hitrost, glejte daleč naprej, pustite več prostora pred sabo in ostanite čim bolj mirni ter stabilni v voznem pasu. Prav dodatna varnostna razdalja pred vami je pomembna, ker vam omogoči bolj postopno zaviranje, če pride do zastoja, svetujejo.

Če je mogoče in varno, se po koncu zožanja umaknite in pustite voznika, ki je vozil za vami, naprej. Ne zato, ker ima prav, ampak zato, ker zmanjšate tveganje konflikta. Nikakor pa ni priporočljivo, da zaradi pritiska začnete tudi sami voziti prehitro, poudarjajo. Kot izpostavljajo, v prometu ni znak samozavesti to, da podležemo pritisku hitrejšega voznika: "Velika zrelost je, da ostanemo predvidljivi, mirni in odgovorni tudi takrat, ko nas drugi skušajo prisiliti v vožnjo, ki ni v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Če vozite 60 km/h tam, kjer je največja predpisana omejitev hitrosti, niste ovira, ste voznik, ki upošteva cestnoprometne predpise."

Zanimivo je, da se zaradi povečanih tveganj, agresivne vožnje in številnih skorajšnjih in dejanskih nesreč pristojni trenutno resno pogovarjajo tudi o možnosti, da bi na območja delovišč postavili praktično vse razpoložljive radarje oziroma dodatno avtomatizirano kontrolo hitrosti. To veliko pove o resnosti problema, še izpostavlja Brglez.

"Gre za ravnanja, ki v Zakonu o pravilih cestnega prometa predstavljajo prekršek in so zanje predpisane sankcije za prekršek. Strinjamo se z zatrjevanjem, da so nepravilnosti odraz splošne prometne kulture, kar močno vpliva na varnost v cestnem pormetu," odgovarjajo na Policiji glede zgoraj opisanih dejanj agresivnih voznikov.

Pravijo, da opisane okoliščine poznajo in jih tudi glede na razpoložljivost kadrov in obseg vseh obveznosti na avtocestnem omrežju spremljajo, nadzirajo in preprečujejo, za kar uporabljajo različne pristope, voznike pa dnevno nagovarjajo tudi s pomočjo medijev in s preventivnimi dejavnostmi.

"V temeljnem predpisu, ki ureja prometno varnost je opredeljeno, da mora udeleženec cestnega prometa ravnati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno. Govorimo o načelu zaupanja. V območju cestnih delovišč je spoštovanje predpisov (tudi o hitrosti vožnje) zelo pomembno. Upravljalec avtocest zato v teh odsekih predlaga vožnja v zamiku, kar poemni, da vozila po levem prometnem pasu vozijo z enako hitrostijo kot po desnem pasu, s tem da vozila ne vozijo vzporedno. Odseki cest na katerih potekajo dela so konstruirani za omejitve kot so izračene s prometno signalizacijo, zato vožnja z višjo hitrostjo ni dovoljena in je hkrati prenevarna," poudarjajo.

"Ko govorimo o kulturi vožnje Slovencev, mislim, da smo zelo zanimiv primer. Po eni strani znamo biti solidarni in potrpežljivi, po drugi strani pa se v prometu zelo hitro aktivira občutek osebne prizadetosti, tekmovalnosti in časovnega pritiska. Zelo hitro imamo občutek, da nas nekdo ovira, če ne vozi tako hitro, kot bi si sami želeli. In prav avtocestna zožanja so prostor, kjer se to najbolj pokaže," ugotavlja Brglez.

Morda je najbolj pomembno sporočilo prav to, da cilj ni, da skozi delovišče pridemo nekaj sekund hitreje, poudarja: "Cilj je, da vsi pridemo skozi. In da pri tem pomislimo tudi na delavce, ki tam delajo, in na voznike, saj nismo vsi enako vešči vožnje. Če začnemo še v teh ožinah in vozniško zahtevnejših cestnih odsekih tekmovati, se podžigati in provocirati, bomo vsi skupaj domov prišli veliko kasneje, bolj utrujeni in slabe volje. V najslabšem primeru pa kdo od nas tudi ne bo več prišel domov. Ampak problem, s katerim se jaz ukvarjam že zelo dolgo, je, kdo in zakaj ravna tako, ker prav vsi vemo, da takšno ravnanje, še posebej v takšni situaciji, kjer se peljemo skozi ozko delovišče, ni samo kršenje pravila, ampak je tudi zelo nevarno in ne prinese niti 10 sekund hitrejšega prihoda na cilj."