Tako tudi ni presenečenje, ko številne ugledne revije druga za drugo za osebnost stoletja ali celo tisočletja razglašajo Alberta Einsteina, utemeljitelja relativnostne teorije, ki je prispevala k odkritju jedrske energije in atomske bombe.
Prvi so uspeli znanstveno dokazati jedersko cepitev na eksperimentu nemški znanstveniki. Einstein je takrat pozval Američane, naj nacistično Nemčijo prehitijo pri izdelavi atomske bombe. Atomski bombi, ki so ju Američani odvrgli na Japonsko sta bili k sreči edini bombi uporabljeni v vojne namene, vendar je bila grožnja z jedrskim spopadom prisotna ves čas hladne vojne.
V svetu danes deluje 440 jedrskih elektrarn, jedrska energija se uporablja v medicini, industriji in znanosti. Strokovnjaki tako zagovarjajo tezo, da ima njena uporaba več pozitivnih, kot negativnih posledic. Vendar jo njene zlorabe vedno znova pripeljejo na negativni imenovalec. Črnogledi se bojijo, da bo prihodnje tisočletje predvsem tekma v razvijanju jedrskega orožja.
Irak, Pakistan, Indija, Severna Koreja in mogoče tudi Iran, države, ki razvijajo atomsko bombo, so na dnu lestvice priljubljenih. Slovenija nikoli ni bila med njimi. Številni ugledni strokovnjaki, se pri nas ukvarjajo predvsem s tehnologijami, ki naj bi v prihodnjem tisočljetju rešile problem spravljanja jedrskih odpadkov.
