Vpogled v največjo poslovno stavbo v Ljubljani

Območje med Masarykovo in Vilharjevo cesto v zadnjem obdobju dobiva popolno preobrazbo. Osrednji del železniške postaje bo predvidoma končan do konca novembra, vsa dela pa naj bi se zaključila v začetku prihodnjega leta. Novo glavno avtobusno postajo bodo medtem gradili na severni strani železniških tirov, tik ob Vilharii, ki bo kmalu sprejela prve najemnike.

Petnadstropna stavba s 36.000 kvadratnimi metri prostorov je nastala na degradiranem območju, nekdanjem makadamskem parkirišču. Gradnja se je začela leta 2023, končuje pa se skladno s terminskim načrtom. Dela v notranjosti sicer potekajo po fazah, prostori se namreč urejajo v dogovoru z najemniki. Kot je na današnji predstavitvi pojasnil vodja Corwina v Sloveniji Michal Maco, so do danes oddali 90 odstotkov razpoložljivih površin, za preostalih 10 odstotkov pa trenutno potekajo pogajanja. V Vilharii bodo prostore poleg Generalija med drugim najemali še Delavska hranilnica, ACER, SAP, Leitner&Leitner in Adriaplin.

Na strehi stavbe je ozelenjena terasa z urbanim čebelnjakom in prostorom za telovadbo, v prihodnjem letu bodo v pritličju odprli še kavarno, trgovino, restavracijo in frizerski salon.

"V severnem delu so urejena delovna mesta; severna stran je za delo idealna, saj ni neposrednega sončnega obsevanja. Bolj ko se pomikamo proti jugu, več je možnosti za srečevanja, tako formalna kot neformalna," je razporeditev prostorov predstavil arhitekt Mads Kaltoft iz danskega biroja Schmidt Hammer Lassen, ki je zasnoval stavbo. Kot je dodal, je na območju, kjer zdaj stoji Vilharia, nekoč prevladoval promet, zdaj pa prostor okoli stavbe postaja bolj prijazen pešcem in kolesarjem.

Slovaškega investitorja sicer v Ljubljani zanimajo predvsem degradirana območja, ki so večinoma v središču mesta. Po besedah Maca želijo preprečiti širjenje mesta prek njegovih meja in se izogniti nepotrebnemu krčenju zelenih površin.

"Namesto širjenja se osredotočamo na zgoščevanje mesta znotraj obstoječih meja. S tem mislimo na preoblikovanje območij, ki prej niso imela nobene vsebine – šlo je denimo za prazne površine ali parkirišča, ki mestu niso prinašala nobene dodane vrednosti," je povedal.

Na drugi strani železniških tirov, ob Masarykovi cesti, bo Corwin predvidoma še letos začel svoj naslednji projekt – gradnjo 82-metrske stanovanjske stolpnice Nordika, ki bo imela 295 stanovanj. Kot je pojasnil Maco, je že prvotni prostorski načrt izpred 20 let predvideval na tem mestu nekakšna "mestna vrata". Trenutno so v fazi čakanja na pravnomočno gradbeno dovoljenje, tako da bodo v zadnjem četrtletju pripravljeni na začetek gradbenih del. Ob tem je opozoril na dolgotrajne postopke v Sloveniji in zelo stroge predpise, zlasti glede normativov osončenosti in ozelenitve.

Poleg Nordike pripravljajo še dva stanovanjska projekta. Največjega načrtujejo ob Šmartinski cesti, tik za nekdanjo tovarno Kolinske, kjer bi lahko v prihodnjih letih zgradili tudi do 1000 stanovanj. Prva faza projekta je umeščena na severni del, kjer bodo sledili veljavnemu prostorskemu načrtu, graditi pa naj bi začeli še letos.

Sprva so predvideni trije bloki, dva s poslovnimi prostori in eden z okoli 200 stanovanji. V nadaljevanju bodo sprožili postopek spremembe prostorskih aktov, saj po besedah Maca stari načrti niso povsem v skladu z načeli sodobnega urbanizma.

"Zamisel je ustvariti sosesko kratkih razdalj. Ljudje bodo imeli na enem mestu vse – pisarne, stanovanja, trgovine, javne površine. Gre torej za koncept mesta v mestu, ki pa bo hkrati odprto tudi za zunanje obiskovalce," je pojasnil.

Corwin, ki je v Ljubljani že zgradil sosesko Kvartet v Šiški z 236 stanovanji, pa bo gradil tudi ob Gospodarskem razstavišču. V soseski Linhartov kvart je predvidenih do 240 stanovanj, trenutno pa so v sklepni fazi postopka pridobivanja veljavnega OPPN. Upajo, da ga bodo dobili do oktobra.