Slovenija

'Kdaj bomo en vozni pas za motorni promet odstopili mikromobilnosti?'

Ljubljana / Kranj / Nova Gorica, 16. 05. 2021 18.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
140

Ljubljančani so se pred 10 leti lahko prvič zapeljali po mestnih ulicah z izposojenimi kolesi iz sistema Bicikelj. Izposoja je postala tako priljubljena, da se je število postajališč in koles v Ljubljani od takrat več kot podvojilo. Ta teden so odprli še eno novo postajo. Tudi v Kranju so naredili korak naprej in odprli novi center mobilnosti. V Novi Gorici sistem izposoje koles uvajajo konec naslednjega tedna. Ali lahko govorimo, da so se pojavili premiki v naših glavah in smo kolo sprejeli kot možnost, ki pomaga reševati mobilnostne težave v mestih?

Ko bomo en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti, bomo naredili pomemben preskok pri urejanju prometa, predvsem v večjih mestih, meni sogovornik z AMZS.
Ko bomo en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti, bomo naredili pomemben preskok pri urejanju prometa, predvsem v večjih mestih, meni sogovornik z AMZS. FOTO: Dreamstime

Ko govorimo o mobilnosti, o bolj zelenih oblikah prevoza, beseda največkrat teče o zamenjavi vozil na notranje izgorevanje z električnimi. Na eni strani so zagovorniki elektrike, ki v ospredje postavljajo čisti zrak, a hkrati nimajo konkretnih odgovorov, kako zagotoviti dovolj 'čiste' elektrike. Na drugi strani so ljubitelji dizla ali bencina, ki se sklicujejo na sodobne motorje, češ da so izpusti plinov minimalni in mnogo manj škodljivi kot včasih.

A kljub temu, da tako električna vozila kot tista s sodobnimi motorji na notranje izgorevanje pomenijo manj izpustov in čistejši zrak, ne rešujejo glavnega problema mobilnosti – preveč avtomobilov oziroma prometa v mestih, o čemer smo že podrobno pisali. 

Zato je podatek, ki ga navaja Avto moto zveza Slovenije (AMZS), spodbuden. V naši državi uporaba koles in drugih oblik osebne mikromobilnosti, predvsem v mestih, narašča. To potrjujejo tudi predstavniki v slovenskih mestnih občinah. Navdušeni so, da so meščani tako dobro sprejeli sisteme najemov koles in da lahko širijo mrežo postaj.

Največ izposoj koles v enem dnevu so v MOL našteli 22. oktobra 2019, ko je bilo opravljenih 6.387 voženj.
Največ izposoj koles v enem dnevu so v MOL našteli 22. oktobra 2019, ko je bilo opravljenih 6.387 voženj. FOTO: Nik Rovan

Skoraj osem milijonov voženj z Biciklji

Zazrimo se najprej v naše glavno mesto. V sredo so odprli novo postajališče za kolesa na Prušnikovi ulici, pri križišču s Celovško cesto. V sistemu Bicikelj je zdaj 73 postaj s 730 kolesi, do konca letošnjega leta jih bo vanj predvidoma vključenih več kot 80 z več kot 800 kolesi, so nam sporočili predstavniki iz Mestne občine Ljubljana (MOL). Kot so zatrdili, je Bicikelj veliko pripomogel k porastu deleža poti, opravljenih s kolesom v Ljubljani. "V zadnjih desetih letih lahko opazimo rastoč trend kolesarskega prometa, kar je razvidno tudi iz kolesarskih letopisov MOL," so zatrdili.

To potrjujejo številke. Od samega zagona sistema, 12. maja 2011, ko so postavili 30 postajališč s 300 kolesi, je sistem Bicikelj priljubljen, ocenjujejo na MOL: "Že prvi dan smo našteli 787 izposoj, do danes pa si je kolesa izposodilo več kot 217.000 uporabnikov, ki so skupaj opravili že blizu osem milijonov voženj. Praktično vse vožnje so bile krajše od ene ure in torej za uporabnike brezplačne." 

Z novo postajo na Prušnikovi ulici, ki jo je MOL postavila na pobudo dijakov tamkajšnje Škofijske klasične gimnazije, je v sistemu Bicikelj 73 postaj s 730 kolesi.
Z novo postajo na Prušnikovi ulici, ki jo je MOL postavila na pobudo dijakov tamkajšnje Škofijske klasične gimnazije, je v sistemu Bicikelj 73 postaj s 730 kolesi. FOTO: Nik Rovan

 17 odstotkov Ljubljančanov z aktivno letno naročnino, največ doslej

V obdobju epidemije se je število voženj sicer nekoliko znižalo, medtem ko se število aktivnih uporabnikov še vedno povečuje. "Tako imamo danes več kot 52.500 uporabnikov oziroma kar dobrih 17 odstotkov populacije Ljubljane z aktivno letno naročnino, kar je največ doslej," so zadovoljni na MOL.

Ob praznovanju 10. obletnice sistema Bicikelj je v sredo Ljubljano obiskal Jean-François Decaux, eden od glavnih izvršnih direktorjev skupine JCDecaux, katere član je tudi podjetje Europlakat, ki v okviru javno-zasebnega partnerstva upravlja s sistemom Bicikelj. Ob tej priložnosti je Jean-François Decaux povedal, da je pred desetimi leti Ljubljana postala prvo mesto na območju srednje Evrope, ki je z javno-zasebnim partnerstvom za občane in turiste vzpostavila samopostrežni sistem izposoje koles: "Zelo sem ponosen, da lahko danes praznujemo dosežke Biciklja v Ljubljani, ki je eden naših najbolj uspešnih sistemov na svetu, saj je v povprečju vsako kolo uporabljeno kar osemkrat vsak dan."

Odprtja nove postaje se je udeležil tudi župan Ljubljane Zoran Janković, ki je izpostavil, da se v MOL zavedajo, da je kolesarjenje za okolje in zdravje najboljša oblika mobilnosti. "Zato vseskozi posodabljamo kolesarsko infrastrukturo in tako skrbimo, da je kolesarjenje še varnejše in prijetnejše," je dejal.

Marko Kolbl, direktor Europlakata, župan MOL Zoran Janković in Jean-Francois Decaux, eden od glavnih izvršnih direktorjev skupine JCDecaux na otvoritvi postaje na Prušnikovi. Jean-François Decaux je povedal, da je v povprečju vsak Bicikelj uporabljen osemkrat na dan.
Marko Kolbl, direktor Europlakata, župan MOL Zoran Janković in Jean-Francois Decaux, eden od glavnih izvršnih direktorjev skupine JCDecaux na otvoritvi postaje na Prušnikovi. Jean-François Decaux je povedal, da je v povprečju vsak Bicikelj uporabljen osemkrat na dan. FOTO: Nik Rovan

V Kranju odprli Center trajnostne mobilnosti 

Kranjčani so se v ponedeljek razveselili nove pridobitve – vrata je odprl novozgrajeni objekt Center trajnostne mobilnosti (CTM). V njem bodo tako domačini kot obiskovalci Kranja lahko dobili osnovne informacije o uporabi trajnostnih načinov vsakodnevnega potovanja po in v okolici Mestne občine Kranj (MOK) ter se vpisali v sistem za izposojo koles ali souporabo vozil. "Obenem bo to tudi hitra popravljalnica koles," so pojasnili v MOK, ob tem pa izpostavili, da je center namenjen vsem uporabnikom javnega prevoza, kolesarjem, pešcem, invalidom ter uporabnikom souporabe vozil. "Na voljo bodo tudi parkirne in turistične informacije," so še poudarili.

Center trajnostne mobilnosti v Kranju je sodobno zasnovan etažni objekt z zeleno streho v skupni površini 173 kvadratnih metrov. V bližini so javno parkirišče in parkirišča za souporabo e-vozil.
Center trajnostne mobilnosti v Kranju je sodobno zasnovan etažni objekt z zeleno streho v skupni površini 173 kvadratnih metrov. V bližini so javno parkirišče in parkirišča za souporabo e-vozil. FOTO: Mestna občina Kranj

V centru, ki ga bo upravljalo podjetje MM Ibis, bodo občasno organizirali tudi delavnice za varno kolesarjenje in pravilno ravnanje s kolesi. Učili bodo, kako se uporablja sistem KRsKOLESOM/Gorenjska bike, izobraževali o prometni varnosti in trajnostni mobilnosti, sprejemali bodo pobude in predloge občanov s tega področja. "Kranj postaja center digitalizacije in sodobnih tehnologij. Je pametno mesto, v katerem smo se zavezali trajnostni mobilnosti," je dejal v ponedeljek na odprtju župan MOK Matjaž Rakovec.

Center trajnostne mobilnosti se nahaja med soseskama Planina 1 in Planina 2. V njem se bo možno vpisati v oba sistema – za izposojo koles KRsKOLESOM/Gorenjska bike ali souporabo vozil.
Center trajnostne mobilnosti se nahaja med soseskama Planina 1 in Planina 2. V njem se bo možno vpisati v oba sistema – za izposojo koles KRsKOLESOM/Gorenjska bike ali souporabo vozil. FOTO: Mestna občina Kranj

Sistem KRsKOLESOM zaživel v letu 2017, lani Gorenjska bike, skupno na voljo 245 koles

Najprej je MOK postavila šest postaj v okolici mestnega jedra. Ker je zanimanje za izposojo koles preseglo vsa pričakovanja, so začeli s širitvijo sistema, ki brez sofinanciranja z evropskimi sredstvi in brez donacij lokalnega gospodarstva ne bi bila možna v tolikšni meri in obsegu. "Zdaj namreč sistem obsega skupno 28 elektrificiranih postaj. V njem je 75 električnih in 95 navadnih koles," so pojasnili na MOK.

Julija lani se je še razširil v okviru enotnega sistem izposoje koles Gorenjska bike, ki je vzpostavljen v petih gorenjskih občinah – poleg kranjske še v občinah: Naklo, Radovljica, Tržič in Jesenice. "Skupno je na razpolago 245 koles, več kot polovica od teh s pomožnim električnim pogonom, izposoditi pa si jih je mogoče v vsaki od navedenih občin z veljavnim mesečnim ali letnim paketom," so zadovoljni v MOK.

V Centru trajnostne mobilnosti bo mogoče najeti mesta za hrambo koles in dobiti osnovno brezplačno pomoč za kolesa, saj bo uporabnikom na voljo informator oz. kolesarski mojster.
V Centru trajnostne mobilnosti bo mogoče najeti mesta za hrambo koles in dobiti osnovno brezplačno pomoč za kolesa, saj bo uporabnikom na voljo informator oz. kolesarski mojster. FOTO: Mestna občina Kranj

KRsKOLESOM je postal bolj popularen v letu 2018, ko so v sistem uvedli električna kolesa. Kot pravijo na MOK, je zanimanje preseglo vsa pričakovanja, saj so zabeležili blizu 27.000 izposoj. "V letu 2019 smo zaradi porasta vandalizma na električnih kolesih podražili pakete, saj se je število uporabnikov in samih izposoj v primerjavi z letom 2018 skoraj prepolovilo. Lansko leto pa smo zaradi epidemioloških razmer in dokaj slabega vremena zabeležili dokaj slabo sezono, a upamo, da se bo že letos izboljšala," so razložili in dodali, da letos načrtujejo, da bodo v sistem dodali še dva trikolesnika.

Sistem KRsKOLESOM bodo v Kranju sicer širili zelo previdno, saj je treba upoštevati stroške vzdrževanja in dejstvo, da je sistem primeren predvsem v gosto naseljenih območjih, manj pa v primestnih naseljih, kjer imajo vsi svoja kolesa in tudi prostor za shranjevanje, so razložili v MOK.

Sistem izposoje koles v Novi Gorici bo zaživel konec prihodnjega tedna

Mestna občina Nova Gorica (MONG) je decembra 2020 imela vse pripravljeno za zagon sistema izposoje koles v mestu, katerega izbrani ponudnik je podjetje Nomago, vendar se je zaradi epidemije odprtje zamaknilo. "Uporabnikom bo na osmih postajališčih v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici na voljo 37 koles, od tega 26 navadnih in 11 električnih," so zagotovili v MONG, kjer si želijo, da bi izposoja v prvi vrsti zaživela med lokalnim prebivalstvom in turisti za opravljanje vsakdanjih obveznosti, opravkov, ogledov, saj bi na tak način znatno pripomogli k razbremenitvi mesta z avtomobilskim prometom za krajše razdalje. 

Uporabnikom koles v Novi Gorici bo ob zagonu sistema na voljo 37 koles, ki jih bodo lahko prevzeli na osmih postajališčih v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici.
Uporabnikom koles v Novi Gorici bo ob zagonu sistema na voljo 37 koles, ki jih bodo lahko prevzeli na osmih postajališčih v Novi Gorici in Šempetru pri Gorici. FOTO: Mestna občina Nova gorica

Medtem v MONG že načrtujejo korak naprej. Na razpis za sofinanciranje nameravajo prijaviti širitev sistema izposoje z 12 novimi postajališči. "S sosednjo Občino Gorica v Italiji pa tesno sodelujemo pri izvedbi rešitve integracije sistemov izposoje koles v Novi Gorici in sosednji Gorici," so predstavili načrte. 

GoNm začel s 25 kolesi, zdaj imajo v sistemu 75 koles

Tudi Novomeščani se ne branijo prevoza z izposojenimi kolesi. Sistem GoNm so v Mestni občini Novo mesto (MONM) uvedli jeseni 2017. Začeli so s petimi postajami in 25 kolesi, trenutno pa je v sistemu 15 postaj in 75 koles – 45 električnih in 30 navadnih. "V letu 2020 smo sklenili sporazum o vključitvi Občine Straža v sistem GoNm, postaja bo začela delovati konec maja," so dejali iz MONM.

Opažajo, da je vsako leto več povpraševanje – števili izposoj koles in uporabnikov naraščata. Kolesa so relativno dobro zasedena v poletnih mesecih, a bi si na MONM želeli, da bi z mestnim kolesom po opravkih odpravilo še več domačinov. "V času od začetka epidemije, ko smo zaradi razmer sezono začeli nekoliko kasneje, smo zaznali manj registriranih uporabnikov kot v letih poprej. V letu 2019, ki je bilo za nas najbolj uspešno leto, smo imeli v poletnih mesecih približno 40 izposoj na dan in leto zaključili s približno 10.000 izposoj v sezoni," so pojasnili z novomoške občine in še povedali, da v bližnji prihodnosti načrtujejo dodatne postaje in nova kolesa. "Že v tem letu bomo odprli vsaj eno postajo s petimi kolesi," so zagotovili.

Najbolj uspešno leto za Novomeščane je bilo leto 2019. V poletnih mesecih si je kolo izposodilo 40 domačinov na dan, leto pa so zaključili z 10.000 izposojami v sezoni.
Najbolj uspešno leto za Novomeščane je bilo leto 2019. V poletnih mesecih si je kolo izposodilo 40 domačinov na dan, leto pa so zaključili z 10.000 izposojami v sezoni. FOTO: Mestna občina Novo mesto

Sistem KolesCE v Celju vzpostavili leta 2018 

Takrat so postavili 17 postaj in kupili 100 koles. Trenutno imajo 150 koles in 22 postaj, večina koles je električnih. V Mestni občini Celje so zadovoljni, da se je KolesCE zelo dobro prijelo in kot pravijo, postalo nepogrešljivo. "V sistemu je registriranih več kot 8.500 uporabnikov, ki so od vzpostavitve skupaj prekolesarili več kot 140.000 kilometrov. Zabeležili smo 102.000 najemov, to je v povprečju 3.200 najemov na mesec in 110 najemov na dan," so pojasnili iz občine in dodali, da so rekord postavili septembra 2020, ko so dosegli 332 najemov samo v Celju.

V štajerski prestolnici mestna kolesa še niso na voljo

Kot so nam sporočili z Mestne občine Maribor, so ravno sredi postopka izbire koncesionarja v projektu vzpostavitve sistema kratkotrajne izposoje oziroma souporabe koles. "V prvi fazi je predvidena ureditev petnajstih postaj s 130 kolesi na frekventnih točkah v mestnem središču in na desnem bregu Drave. V kasnejših fazah, ko bo sistem že dobro zaživel, bomo omrežje širili, upoštevajoč potrebe in želje uporabnikov," so razložili. Predvidevali so, da bo sistem zaživel že preteklo jesen, a se je postopek izbire koncesionarja zaradi dodatnih usklajevanj s ponudniki nekoliko zavlekel.

K večji priljubljenosti koles delno prispevala naša ekonomska računica

Ali na podlagi vseh omenjenih podatkov in številk, s katerimi so slovenske mestne občine večinoma zadovoljne, lahko govorimo, da gre za premike v naših glavah? Ali smo sprejeli, da bo manjše število avtomobilov prispevalo k manjšemu kaosu v mestih, čistejšemu zraku in da je kolo dobro za naše zdravje? Ali gre zgolj za našo preračunljivost: bolje da grem s kolesom, zaradi gostega prometa bom prišel hitreje, pa še težav s parkiranjem ne bom imel?

Na AMZS so nam že pred časom povedali, da že dlje časa spremljajo spreminjanje mobilnostnih navad, ki se ali pa bi se morale dogajati v Sloveniji. Promet namreč prispeva pomemben delež negativnih učinkov na okolje. Izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo v prometu, so v Sloveniji največja težava, saj se na vseh drugih področjih znižujejo ali vsaj stagnirajo, izpusti iz prometa pa naraščajo. "Zanimiva je primerjava, da na ravni Evropske unije v prometu nastane približno četrtina vseh izpustov, pri nas pa je ta delež kar tretjinski. Količina izpustov iz prometa se je v primerjavi z letom 1990 več kot podvojila. Te rasti pa še kar ni konec – po napovedih, zapisanih v osnutku Nacionalnega energetskega podnebnega načrta, se bo potniški promet z domačimi vozili do leta 2030 povečal za 24 do 27 odstotkov, tovorni promet pa še mnogo bolj, za 56 do 65 odstotkov," so z AMZS povzeli podatke iz članka Čisto do vrat, avtorja Staša Zgornika v posebni izdaji Mladine Vroči planet: premisleki in napotila za reševanje podnebne kriz. 

Za marsikoga je že ugodnejša uporaba kolesa in drugih oblik mikromobilnosti ali kratkoročni najem avtomobila takrat, ko ga potrebuje.
Za marsikoga je že ugodnejša uporaba kolesa in drugih oblik mikromobilnosti ali kratkoročni najem avtomobila takrat, ko ga potrebuje. FOTO: Aljoša Kravanja

Vodja področja varna mobilnosti Erik Logar z AMZS pa je za naš zdajšnji članek pojasnil, da je kolo v mestih nedvomno ustrezna nadomestna oblika mobilnosti. Po času potovanja je namreč povsem primerljivo ali celo hitrejše kot promet osebnih vozil – posebno če prištejemo še čas iskanja parkirnega mesta – pa tudi učinkovitejše kot mestni promet. 

Logar je prepričan, da k vse pogostejši uporabi koles zagotovo prispeva čedalje večja ponudba kratkotrajne izposoje tega prevoznega sredstva in tudi kombinacije uporabe, na primer javnega prevoza ter kolesa. Ob tem ocenjuje, da je k večji priljubljenosti koles delno že prispevala tudi ekonomska računica ljudi. "Lastništvo avtomobila oziroma več avtomobilov v družini ni poceni, zlasti če ga nekdo zelo malo uporablja. Morda je za koga že ugodnejša uporaba kolesa in drugih oblik mikromobilnosti ter kratkoročni najem avtomobila takrat, ko ga potrebuje," je pojasnil sogovornik.

Kolesarjenje, sicer spodbudna oblika mobilnosti, ima omejitve

Na drugi strani ima kolesarjenje omejitve – v hladnem, zimskem ali deževnem vremenu ni ravno privlačno. Postavlja se tudi vprašanje, ali imamo v Sloveniji dovolj ustrezne, varne, enovite in povezane kolesarske infrastruktura? Glede na to, da so kolesarji precej bolj izpostavljeni udeleženci v prometu, bi to namreč v prihodnje lahko vplivalo na raven prometne varnosti.

V vseh mestnih občinah, ki so sodelovale pri pripravi našega članka, so občinarji na to dilemo odgovarjali precej podobno. Pohvalili so se, koliko kilometrov kolesarskih stez imajo, kako nenehno širijo in izboljšujejo kolesarske povezave ter na ta način vzpostavljajo varno in funkcionalno alternativo vožnji z osebnim avtomobilom. V vseh občinah imajo podoben cilj: zagotoviti ustrezno infrastrukturo, ki bo spodbujala rabo trajnostnih načinov premikanja po mestu in širše. 

Uporabniki mikromobilnosti se morajo zavedati, da sodijo med ranljivejše udeležence v prometu in da lahko veliko za svojo varnost storijo tudi sami.
Uporabniki mikromobilnosti se morajo zavedati, da sodijo med ranljivejše udeležence v prometu in da lahko veliko za svojo varnost storijo tudi sami. FOTO: Dreamstime

'Vprašanje je, kdaj bomo en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti?'

Erik Logar na drugi strani opozarja, da je problem razvoja mestne kolesarske infrastrukture ravno v umeščanju kolesarskih površin v obstoječi razpoložljivi prostor in gabarite. Prepričan je, da bodo z naraščanjem števila kolesarjev mnoge kolesarske površine postale preobremenjene, zato bo treba razmisliti o njihov širitvi, alternativnih kolesarskih površinah in podobno. "Vprašanje je, kdaj bomo prišli do točke, ko bomo na primer, morda vsaj v delu leta, ko je podnebje tem oblikam mobilnosti bolj naklonjeno, en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti. To bi bil pomemben preskok pri urejanju prometa, predvsem v večjih mestih," je bil jasen sogovornik.

Hkrati se zaveda, da morajo deležniki ob večanju števila uporabnikov mikromobilnosti organizirati tudi izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti na področju prometne varnosti, da bo uporaba teh prevoznih sredstev bolj varna in da bo nesreč manj. "V AMZS še posebej izpostavljamo, da je za zagotavljanje prometne varnosti ključno spoštovanje cestnoprometnih predpisov, medsebojno spoštovanje različnih udeležencev v prometu in strpnost. Uporabniki mikromobilnosti pa se morajo zavedati, da sodijo med ranljivejše udeležence v prometu in da lahko veliko za svojo varnost storijo tudi sami," je strnil Erik Logar.

Koronavirus pasica nova
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (140)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

VAREN
17. 05. 2021 10.49
-1
Kolesarji imajo dovolj kolesarskih stez. Tam kjer jih pa ni pa je za to desni rob vozišča, kot se to počne že 100 in več let. AMZS pa že tako govori same neumnosti. Zdaj govorite o preobremenjenosti z motornimi vozili, nekatere države pa o preobremenjenosti s kolesi.
pingvinislo5
17. 05. 2021 10.57
+2
si predstavljaš v državah, ki naj bi bile po tovje preobremenjene s kolesi, da vsi ti kolesarji gredo na šiht z avtom, namesto s kolesom...? več ur bi stali v zamaških....
VAREN
17. 05. 2021 10.48
+0
AMZS bi imel en pas za kolesarje, drugega pa za avtobuse mestnega prometa. Sami bi pa letel po zraku. Delavnico in firmo pa lahko takoj zaprejo. Kako neumna izjava človeka, ki nima možganov za povezovanje stvari.
pingvinislo5
17. 05. 2021 10.58
+2
ne, sami bi uporabljali kolo ali avtobuse. čist simpl. sam ti si pa tipični slovenček, ki bi se z avtom zapeljal tudi v pisarno, če bi le to bilo mogoče.
User1538643
17. 05. 2021 10.41
Kdo kolesa dezinficira?
MUNGATUMBA
17. 05. 2021 11.48
-1
nemski_ovcar
17. 05. 2021 10.23
+1
Nimate pojma lenuhi, kako se je fletno na lasten pogon zapeljati na izlet do Bleda, Jezerskega.. itd....pa tudi do LJ in po LJ.
VAREN
17. 05. 2021 10.48
+0
nemski_ovcar
17. 05. 2021 17.25
+2
Iz Kranja recimo. ALi pa iz LJ do Bleda. A ima kaj veze. Jaz grem tudi iz Kranja do Kranjske gore in nazaj.
Emtisunce
17. 05. 2021 10.13
-2
Kolesari bi radi da je na tehtnici 1kg težje od 100kg, da zebre začnejo loviti in jesti leve, ... .
Emtisunce
17. 05. 2021 10.11
-1
Če ste pametni nikoli !
lnterReflections
17. 05. 2021 09.57
+5
Ne predstavljam si, da bi vsak dan naredil 76km v službo in nazaj s kolesom.
METKA102
17. 05. 2021 10.05
+2
Nabral bi si toliko kondicije, da bi lahko nastopil na touru ali pa na giru.
nemski_ovcar
17. 05. 2021 10.21
+3
Poznam enega ki se je vozil z biciklom kranj železniki kranj...vsak delovni dan v vsakem vremenu.
pingvinislo5
17. 05. 2021 10.37
+2
samo vprašanje časa je, kdaj bo avto tako drag, da boš prisiljen poiskati nek drugačen način prihoda v službo. ali P+R. ali javni transport. ali kombinacije vsega tega. itd.
92ddt 1
17. 05. 2021 11.47
No to verjetno da tudi v mojem primeru ne pride v poštev. In jih naredim ko jih naredim samo 20 KM. Torej ne predstavljam si da bi lahko vsakič ko grem v službo uporabil kolo. Saj za to niso dani pogoji. Pozimi me je motila mokra cesta pri + temperaturi. Saj sem vedel da bom nazaj grede vozil po - temperaturi. Danes in pa v tem času me motijo kravjaki in nanešeno blato iz njiv. Če cesta ne bo suha verjetno, danes ne bom uporabil kolesa.Ne moti me če dež malo prši in vem da bo ponehal. Ne morem pa mimo dejstva da je taka cesta zelo nevarna. Mogoče je 76 km res malo preveč. Tudi zaradi porabe časa. Nekje do 40 km na dan bi se pa le dalo narediti brez večjega naprezanja. In seveda ob primernih pogojih, urejenih cestah, kolesarskih stezah.
pingvinislo5
17. 05. 2021 12.20
+1
sej ni fora, da boš 70km razdalje delal s kolesi...ampak da greš npr z javnim transportom v mesto in pol s kolesom naprej. ali pa z avtom do mesta in po mestu s kolesom. itd itd. in ja, se strinjam, infrastruktura v sloveniji je tako za kolesarje kot za javni promet zelo slaba, ker je še zmeraj vse prilagojeno avtomobilom. spremembe opuščanja avtomobilov se ne bodo zgodile čez noč, ampak bo trajalo desetletja. pač nek primer, ki je 30 let pred nami je nizozemska...velik del prometa so kolesarji in kolesarijo ne glede na vreme...pač palerina gor in gas.
AlexReal
17. 05. 2021 09.53
+1
Potrebno je samo še razčistit miselnost kolesarjev, da so bog i batina na cestah, pločnikih in drugih površinah, ki niso namenjene njim, in da uporabljajo potrebno opremo na kolesih. Na ta način se ne bo zgodilo, da boš moral odskočit s pločnika, ker bi te sicer podrl kolesar, ki vozi po napačnih površinah brez luči !!
pingvinislo5
17. 05. 2021 10.39
+0
praktično vsak, ki sede na kolo, se obnaša tako. tudi ti. ker ko je folk na kolesu nekako misli, da za njih pravila ne veljajo. striktno kaznovanje kolesarjev bi hitro naredilo red tudi med njimi.
delomrznež
17. 05. 2021 09.42
+1
METKA102
17. 05. 2021 09.38
+3
Kolo je ok zadeva dokler je človek zdrav. Ko pa se kaj poškoduješ ali kaj podobnega, nanj moraš kar za nekaj časa pozabiti. imamo pa seveda še druge možnosti, ki pa so 'neverjetne' za 21. stoletje. Tako je naneslo, da sem se prejšnji teden peljala z vlakom NM-LJ. Vlak je bil nov, velika pridobitev za SŽ in potnike, so povedali. Bil je res točen. a glej ga zlomka, za to pot potrebuje 2 uri in dvanajst minut. Iz NM 14,06 prispe v LJ ob 16,18. Razdalja po AC cca 70 km, ocenjen čas 48 min.
Janez Novak 13
17. 05. 2021 09.46
+0
Ja, to je velika težava. Ura in petdeset minut iz Sežane (85 km), pol šihta narediš, če se pelješ iz Hodoša v Ljubljano - v *ENO* smer! Ojej.
METKA102
17. 05. 2021 10.01
+1
Ko prispeš na ljubljansko žel. postajo,potovanja še zdaleč ni konec. Če ne živiš v bližini postaje, se odpraviš proti postajališču LPP. Večina avtobusov pelje z Bavarca, Tako se moraš kar lepo sprehoditi. In počakaš na pravi avtobus, ki te pripelje blizu cilja, morda moraš vmes še prestopiti na drugega. Na koncu popotovanje traja tam okrog 3 ure. Ni kaj, vzpodbudno, a le za uporabo osebnega avtomobila, vse ostalo je že zdavnaj pretekli čas.
Janez Novak 13
17. 05. 2021 10.38
+0
@metka102: tako je. Še vožnji z LPP je potrebno upoštevati, če ni vse v peš dosegu.
elektroncek
17. 05. 2021 09.09
-3
predlagam da kolesarji v primeru da uporabljajo ceste zacnejo placevati cestnine!!!!!!! vsi morajo cestnine placevati samo kolesarji ne
jfast
17. 05. 2021 09.34
+4
Ce bi bila cestnina nekako sorazmerna z tem od avtomobila glede na obrabo cestisca. Je to par centov na leto...
pingvinislo5
17. 05. 2021 10.41
+1
marsikje v tujini je že tako, da se plačuje cestnine glede na onasneževanje, ne na obrabo. tako npr električni avti ne plačujejo cestnin za v mesto (res pa je, da električni avti le niso tako čisti, kot jih oglašujejo)...
User1536496
17. 05. 2021 09.00
-1
Zapret mesta za avtomobile in druga vozila, vsi peš al pa na kolo, Kitajci in Indijci ter v Afriki so že davno nazaj pogruntati, da je to dobro za zdravje, za okolje in razvoj
daiči
17. 05. 2021 09.08
+0
Sam to pol pomen da če žviš u bloku u lublan ne moreš imet svojega avtomobila ? K to je pa mal huda. No dobra stvar tega bi pa bla, da ta stanovanja k z avtom nebi prišel do njih, kr naenkrat nebi bla skor nič vredna, k jih noben nebi več htel...
Red Baron
17. 05. 2021 08.47
+2
Kolesarji ,el skiro,mopedisti in invalicki vozicki z dodatkom baterije se vozijo po plocniku in kaksna je omejitev hitrosti 5km in usi vozijo povprecje 25km in kaj se bo naredilo glede tega popolnoma nic.Potem se pa cudijo zakaj je orgenca polna.............
pingvinislo5
17. 05. 2021 10.42
+1
po pločniku se nima kolesar kaj voziti, ker je namenjen pešcem.
hotchilipoper
17. 05. 2021 08.40
+3
Tramvaj bi morali imeti,je tih in brez izpuha.
pingvinislo5
17. 05. 2021 10.42
+1
Iluzionist
17. 05. 2021 08.35
+1
pozitivno je, da se je vsaj antipropaganda proti električnim skirojem nehala
CenzuriraniPolde
17. 05. 2021 08.24
+4
Mestni avtobus ali tramvaj pa je dogma. Po zimi je s kolesom malo težje, če je slabo vreme. Ureditev javnega prevoza v Lj. bi morala biti prioriteta. Pa kolesarske steze Ravne, brez uvozov za avtomobile. Uvoz naj bi bil minimalno v dolžini dvignjen, ne pa da poskakuješ na biciklu.
eosss.slo
17. 05. 2021 08.17
+4
Na Celje ste spet pozabili?? Imamo zelo dobro urejen sistem KolesCE, ki deluje in se širi že več kot 2 leti...
daiči
17. 05. 2021 08.15
+1
s kolesam se folk voz za rekreacijo, ne pa da more nekam na obveznost pridt...a to še nebojo dojel, samo za rekreacijo folk kup svoj kolo, k je drag pa dobr, ne pa tele mestna kolesa k so samo do štacune dobra...
kivzfccz
17. 05. 2021 08.05
+3
Zeli spostljivo,ko se bicikli uporabljajo za prevoz na delo. Samo za rekreacijo pa ne podpiram, saj nekatere obcine vlagajo vec v kolesarske steze, kot v cestisca za ostali promet.
nemski_ovcar
17. 05. 2021 10.17
Ej kekec, a ne veš, da ima recimo KR gora vec prihodka od kolesarskih turistov kot od smucarije
hotchilipoper
17. 05. 2021 08.01
+1
Ko bomo en vozni pas za motorni promet dali na voljo uporabnikom mikromobilnosti, bomo naredili pomemben preskok pri urejanju prometa, predvsem v večjih mestih, meni sogovornik z AMZS.Samo je treba narediti iz njiv ceste