Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je namreč na ustavno sodišče naslovil pritožbo, da je popisno vprašanje o veroizpovedi prebivalstva v nasprotju z ustavno določitvijo o ločenosti cerkve in države.
Ustavno sodišče se s petimi glasovi proti trem s tem ni strinjalo, kar pomeni, da se priprave na popis Slovencev, ki bo predvidoma v začetku aprila, lahko nemoteno nadaljujejo. Glede skladnosti izpodbijane določbe z ustavo je ustavno sodišče poudarilo, da ustava določa le splošno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti, iz katerega izhaja, da mora biti država v razmerju do verskih skupnosti nevtralna in nepristranska ter da ne sme vere ali drugih svetovnih nazorov niti vsiljevati niti ovirati. Po mnenju ustavnega sodišča izpodbijana določba ne posega v razmerja med državo in verskimi skupnostmi. Iz načela ločitve države in verskih skupnosti pa ne izhaja, da države ne bi smeli zanimati podatki o verskem prepričanju njenih prebivalcev.
Ustavno sodišče pa je razveljavilo 5. člen zakona in del 23. člena, ki se nanašata na uporabo popisnih podatkov za oblikovanje registra stavb in stanovanj in registra gospodinjstev. Omenjene določbe zakona, ki dovoljujejo uporabo s popisom zbranih podatkov tudi za druge namene in ne samo za statistične namreč ne zagotavljajo varstva pravice do informacijske zasebnosti in so zato v neskladju z ustavo.
