Vračilo nezakonitih glob: komu, kdaj, kako?

Poslanci so po pričakovanju prižgali zeleno luč zakonu, ki opredeljuje povračilo glob zaradi določenih prekrškov, storjenih v času veljavnosti protikoronskih ukrepov. "Vlada je s tem zakonom izpolnila eno ključnih koalicijskih zavez," so ob tem sporočili z ministrstva za pravosodje. 

Z njim se ustavljajo tekoči prekrškovni postopki, postopki v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist, postopki v zvezi z izvrševanjem nadomestnega zapora ter postopki prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka iz obdobja epidemije covida-19, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo, ter vračajo globe in s postopki povezane stroške. 

Podatki o prekrških bodo izbrisani iz evidenc.   

Kot so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje, upravičencem ni treba storiti ničesar, informativni izračuni jim bodo namreč posredovani po uradni dolžnosti. "Pristojni prekrškovni organ bo torej sam pripravil in upravičencu poslal informativni izračun o izplačilu globe in stroškov. Zoper informativni izračun bo imel upravičenec možnost ugovora, zoper odločbo o izplačilu pa je upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe na pristojno ministrstvo."

Zakon začne veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu, ministrstvo za pravosodje pa ocenjuje, da bi informativne izračune lahko pričeli izdajati v začetku leta 2024.

Ob tem so dodali še pojasnilo: Upravičenci bodo pristojnim organom lahko (dodatno) priglasili le bančne stroške, ki so nastali v zvezi s prisilno izterjavo globe in stroškov postopka (ne pa npr. stroška plačila univerzalnega plačilnega naloga).

Kaj pa izgube službe?

Predlog zakona ne naslavlja odpravo škode posameznikom, ki jim je nastala zaradi odpovedi pogodb o zaposlitvah zaradi kršitev neustavnih in nezakonitih odlokov. Prav tako ne ureja vprašanja povrnitve stroškov odvetnika v postopku z zahtevo za sodno varstvo.  

Odveč pa je bojazen, da bi zaradi povračila globe plačali več davka ali da bi to vplivalo na primer na otroški dodatek. "Ne, zakon namreč določa izključitev prejetih sredstev iz dohodkov (sredstva se ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako se od izplačanih sredstev ne bo plačevala dohodnina)," pojasnjujejo na ministrstvu. 

Prekrški, ki jih naslavlja zakon (v nadaljevanju dobesedno navajamo pojasnila ministrstva za pravosodje)

Novi zakon celovito ureja vprašanje ustavitve postopkov in  izplačila zneska glob, stroškov prekrškovnega postopka, postopka prisilne izterjave in odvzete premoženjske koristi v zvezi s prekrški, storjenimi v obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022, in sicer izključno za naslednje prekrške: 

Iz 10. točke prvega odstavka 54. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki se glasi: Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba in z globo od 100.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če opravlja promet posameznih vrst blaga in izdelkov v nasprotju s točko prvega odstavka 39. člena ZNB (omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov). 

Iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB, ki se glasi: Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena ZNB (kadar z ukrepi, določenimi s tem zakonom, ni mogoče preprečiti, da se v Republiko Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko minister, pristojen za zdravje, odredi tudi naslednje ukrepe: določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav; 2. prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih; 3. prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni; 4. omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov).

Iz tretjega odstavka 57. člena ZNB, ki se glasi: Če je v primeru prekrška iz 14. točke prvega odstavka tega člena, za katerega se kaznuje posameznik, ki organizira zbiranje ljudi v nasprotju s predpisom, s katerim je določen ukrep prepovedi oziroma omejevanja zbiranja ljudi na javnem kraju na podlagi 3. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona, narava prekrška posebno huda zaradi povzročitve nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, se posameznik kaznuje z globo od 1200 do 12.000 evrov.

Iz 48. člena Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki se glasi: Z globo 2.000 evrov se kaznuje posameznik, ki ne zapusti Republike Slovenije na za izstop določenem mejnem prehodu ali ne zapusti Republike Slovenije najpozneje v 12 urah po vstopu v Republiko Slovenijo (drugi odstavek 34. člena). 

Iz 18. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki se glasi: Ne glede na 10. točko prvega odstavka 54. člena ZNB se z globo od 4000 do 100.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju s 1., 2,. 3. ali 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB.

Zakon pa vključuje tudi prekrške, storjene v obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 kot posledico kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid-19:  

Iz 3. točke prvega odstavka 37. člena Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ), ki se glasi: Z globo od 700 do 4.000 evrov se kaznuje za prekršek organizator, ki izvede shod oziroma prireditev, ki je bila z odločbo pristojnega organa prepovedana (20. člen). 

Iz 4. točke prvega odstavka 38. člena ZJZ, ki se glasi: Z globo od 250 do 1500 evrov se kaznuje za prekršek organizator, ki izvede shod oziroma prireditev, ne da bi jo poprej prijavil (11. člen) oziroma za izvedbo pridobil dovoljenje (13. člen). 

Iz 1. točke prvega odstavka 39. člena ZJZ, ki se glasi: Z globo od 150 do 300 evrov se kaznuje za prekršek organizator, ki krši rok iz prvega odstavka 11. člena tega zakona ali prijave shoda oziroma prireditve ne poda v skladu z določbo 14. člena tega zakona.