Slovenija ima nekaj, kar si želi marsikatera evropska država, pristanišče na stičišču svetovnih trgovskih poti in železniške povezave z osrčjem Evrope. Z drugim tirom se odpira priložnost, da postanemo eno ključnih logističnih vozlišč srednje Evrope toda kaj bomo od tega imeli Slovenci? V studiu oddaje Svet na Kanalu A sta o prihodnosti slovenske logistike spregovorila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. V ospredju pogovora so bili razvoj koprskega pristanišča, drugi tir med Divačo in Koprom, konkurenca sosednjih pristanišč ter priložnosti, ki jih Sloveniji prinašajo spremembe svetovnih trgovinskih poti.
Zakaj vrata srednje Evrope? Ker je koprsko pristanišče za številna podjetja v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem in drugih srednjeevropskih trgih ena najpomembnejših povezav s svetom. Blago, ki z ladjami prispe iz Azije, lahko prek Kopra in slovenskih železnic nadaljuje pot v evropsko notranjost. Slovenija tako ni zgolj majhna država ob Jadranskem morju, temveč pomemben člen v mednarodnih dobavnih verigah.
Milijon avtomobilov skozi Koper
Kako pomembna je Luka Koper, razkrivajo številke. Leta 2025 so v pristanišču pretovorili 914.817 avtomobilov, tri odstotke več kot leto prej. S tem je bila Luka Koper po podatkih svojega letnega poročila največje pristanišče za pretovor avtomobilov v Sredozemlju, predsednica uprave Nevenka Kržan pa je v letošnjem intervjuju izpostavila tudi četrto mesto v Evropi. Rast pretovora avtomobilov je poganjal predvsem povečan uvoz vozil kitajskih proizvajalcev, kar odraža tudi velike spremembe v svetovni avtomobilski industriji. V Kopru so leta 2025 pretovorili še rekordnih 1,27 milijona kontejnerskih enot, skupni ladijski pretovor pa je dosegel 23 milijonov ton. Toda pristanišče je učinkovito le toliko, kolikor so učinkovite njegove povezave z zaledjem. Prav zato je drugi tir za slovensko gospodarstvo tako pomemben.
200 vlakov na dan
Nova železniška povezava med Divačo in Koprom naj bi bistveno povečala zmogljivost prevoza tovora. Po podatkih vlade se bo prepustna zmogljivost odseka povečala s približno 98 na 212 vlakov dnevno, ob izgradnji dodatnega vzporednega tira pa na 252 vlakov. Gre za zmogljivost infrastrukture, ne za zagotovljeno število vlakov, ki bodo dejansko vozili. Nova proga bo tudi krajša, sodobnejša in zmogljivejša. To pomeni hitrejši pretok blaga, večjo zanesljivost prevozov in možnost, da se več tovora s cest preusmeri na železnico. A drugi tir sam po sebi še ne zagotavlja uspeha. Če želimo izkoristiti povečane zmogljivosti Luke Koper, bo treba posodobiti tudi druge dele slovenskega železniškega omrežja, zagotoviti ustrezne logistične zmogljivosti in ohraniti konkurenčnost v primerjavi s Trstom, Reko in drugimi evropskimi pristanišči.
Kaj ima od tega državljan?
Zakaj bi nas moralo zanimati, koliko zabojnikov in avtomobilov prispe v Koper? Ker logistika ni zgolj prevoz blaga. Je gospodarska dejavnost, ki ustvarja delovna mesta, prihodke podjetij, davčne prilive in priložnosti za razvoj novih storitev sta v pogovoru za oddajo Svet pojasnila Nevenka Kržan in Dušan Mes. " Od pristanišča in železnic niso odvisni samo pristaniški delavci in strojevodje. Na mednarodne blagovne tokove so vezani tudi špediterji, skladiščniki, prevozniki, tehnološka podjetja, vzdrževalci in številni slovenski dobavitelji. Učinkovitejša logistika lahko slovenskim podjetjem olajša dostop do tujih trgov in zniža stroške transporta. Več tovora na železnici lahko pomeni tudi manj obremenjene ceste, manj izpustov in manjšo potrebo po dodatnem cestnem prometu."
Do leta 2035 bi morala Slovenija izkoristiti svojo geografsko prednost in razviti povezan logistični sistem, v katerem pristanišče, železnice, cestni prevozniki in logistična podjetja delujejo kot celota. To pomeni nadaljnjo širitev pristaniških zmogljivosti, posodobitev železniških koridorjev proti srednji Evropi, digitalizacijo logističnih postopkov in privabljanje podjetij, ki v Sloveniji ne bodo zgolj prevažala, temveč tudi ustvarjala dodatno vrednost. Ob tem bo pomembno tudi vprašanje, kako gospodarsko rast uskladiti z varovanjem okolja in kakovostjo življenja prebivalcev.








































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.