Kot piše v sporočilu za javnost po seji vlade, je bilo področje kulture v preteklosti pogosto zanemarjeno, pogoste menjave ministrov pa so ovirale dolgoročno kulturno politiko. Ministrica Vrečko je ponovno umestila kulturo med ključne prioritete vlade, kar dokazujejo zakonodajni predlogi, povečanje financiranja ustvarjalnosti ter izboljšanje pogojev za vse kulturne ustvarjalce in zaposlene v javnih zavodih.
Ministrica na očitek o nevestnem izplačilu sredstev za Prešernovo nagrado pojasnjuje, da je UO Prešernovega sklada odločil o podelitvi nagrade, ki je bila pravno veljavna. Računsko sodišče ni ugotovilo pomanjkanja pravne podlage za izplačilo nagrade, temveč zgolj neskladnost z načeli gospodarnosti.
Na očitek o neracionalni porabi javnih sredstev za nadomestne prostore SNG Drama Ljubljana ministrica odgovarja, da je bil postopek najema prostorov za Dramo skladen z zakonodajo ter da je bila po pregledu različnih možnosti izbrana najučinkovitejša rešitev, ki omogoča delovanje gledališča na eni lokaciji.
Očitki glede zakonov - zakona o medijih in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo - so neutemeljeni, saj ta upoštevata vse spremembe, ki so potrebne za ustrezno zaščito novinarjev, kulturnih delavcev in zagotavljanje pluralnosti medijev, zatrjuje ministrica.
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti je bil po referendumu umaknjen in ni stopil v veljavo, očitki glede izida referenduma pa so površni, saj se je referendum udeležila le četrtina volilnih upravičencev, odgovor ministrice povzemajo v sporočilu za javnost.
V interpelaciji je nanizanih tudi več očitkov, ki se navezujejo na združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije - izenačevanje zgodovine pred in po osamosvojitvi, kršenje zakona o varstvu kulturne dediščine in strategije kulturne dediščine 2020-2023 ter resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029, odsotnost strokovnih analiz in investicijske dokumentacije, odsotnost javne razprave in dialoga z zaposlenimi ter uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve.
Po navedbah Vrečko je združitev muzejev strokovna odločitev, ki omogoča celostno in objektivno obravnavo tega obdobja. Združitev muzejev tudi ni kršitev zakona, vse spremembe so bile izvedene v skladu z zakonodajo. Združitev muzejev je bila skladna tudi z resolucijo, odsotnost strokovnih analiz pa je bila prisotna pri prejšnji vladi, ki je ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve, na očitke še odgovarja ministrica.
Kot še piše, je združitev muzejev vključevala relevantne strokovnjake, kritike glede pomanjkanja javne razprave pa po njeni oceni izhajajo iz pomanjkljivega procesa ustanovitve Muzeja slovenske osamosvojitve s strani prejšnje vlade. Z združitvijo muzejev je bil tudi zagotovljen bolj učinkovit in strokoven pristop k obravnavi obdobja osamosvojitve, kar ni zmanjšanje pomena slovenske osamosvojitve, temveč izboljšanje dostopnosti in kakovosti raziskovanja tega obdobja, je prepričana ministrica.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.