Da bi razumeli, od kod sončnim zahodom taka barva, moramo najprej razložiti, zakaj je nebo sploh modro. Vidna svetloba, ki jo oddaja Sonce, je sestavljena iz množice barv. Od vijolične do rdeče, vsaka pa ima svojo valovno dolžino.
Ko tak žarek doseže Zemljino ozračje, se na molekulah zraka sipa oz. razprši na vse strani. Svetloba s krajšo valovno dolžino se pri tem razprši precej bolj kot svetloba z daljšo. Najbolj se torej razpršita vijolična in modra svetloba, ostale barve pa precej manj. Ker se vijolična barva vpije že v višjih plasteh ozračja, pride v ospredje modra barva neba.
Barve, ki se razpršijo slabše, pa predstavljajo rumeno barvo sonca. In to velja za pot žarka, ki je dolga nekaj deset kilometrov. Pri sončnem vzhodu oz. zahodu je ta pot skozi ozračje mnogo daljša, zato v ospredje vstopijo barve s krajšo valovno dolžino: rumena, oranžna, v primeru dovolj sipalcev v ozračju pa tudi najbolj izrazita rdeča barva. Poleg molekul zraka so dobri sipalci sončeve svetlobe tudi aerosoli - prašni delci, zato so vzhodi in zahodi običajno najlepši ob ustaljenem vremenu. Ko nizko sonce obsveti oblake, dobimo močne in dolgotrajne zarje. Izrazita jutranja zarja napoveduje poslabšanje vremena, kar je posledica dejstva, da k nam poslabšanja prihajajo iz zahoda. Nasprotno pa večerna zarja napoveduje izboljšanje vremena.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.