Leto 2019 v znamenju poletnih neurij, junijske vročine in hladnega maja

Svetovna meteorološka organizacija (SMO) je izdala začasno izjavo o stanju podnebja za leto 2019, Agencija RS za okolje (Arso) pa je ob tem opisala letošnje vremensko dogajanje v Sloveniji.

Podatki kažejo, da je bil maj edini mesec z izrazito negativnim temperaturnim odklonom povsod po državi, ponekod je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja tudi januar. Ostali meseci, do novembra, so bili nadpovprečno topli – junij je bil ponekod rekordno topel, s temperaturnim odklonom več kot 4 stopnje Celzija. Najvišja izmerjena temperatura zraka je bila junija 37,4 stopinj Celzija, 27. junija v Idriji, v celotnem poletju pa 37,5 stopinj Celzija 25. julija v Podnanosu.

Kljub obilnim padavinam v posameznih mesecih in območjih poplav večjega obsega ni bilo. Februar je bil zelo namočen zlasti na severozahodu Slovenije, maj skoraj povsod po Sloveniji, julij na območjih s krajevnimi neurji, november pa na alpsko-dinarski pregradi. Junija in julija je večkrat klestila toča (11. junija so posamezna zrna v Beli krajini presegla premer 10 cm), krajevno so bili zelo močni nalivi (npr. 7. julija na Ptuju, kjer je v 25 minutah padlo 49 mm dežja in 24. avgusta na Muti pri Dravogradu, kjer je v 65 minutah padlo 98 mm dežja).

Poletna suša je bila najbolj izrazita na Goriškem, kjer sta bila zlasti junij in avgust podpovprečno namočena.

Letošnje leto je v Sloveniji sicer med najtoplejšimi v merilni zgodovini. Letni odklon temperature zraka na državni ravni bo zelo verjetno med 1,4 °C in 1,7 °C glede na obdobje 1981–2010, kar na lestvici najtoplejših let pomeni drugo do četrto mesto. Doslej je bilo najtoplejše leto 2014 z odklonom približno 1,74 °C.

Višina padavin in trajanje sončnega obsevanja pa bosta v okviru običajnih vrednosti, so navedli na Arso.

Izjemna vročina, zmanjšanje obsega ledu in rekordne višine morske gladine

Svetovna meteorološka organizacija pa ugotavlja, da leto 2019 zaključuje desetletje izjemne svetovne vročine, zmanjšanja obsega ledu in rekordnih višin morske gladine. Te spremembe povzročajo toplogredni plini, ki se sproščajo pri človekovi dejavnosti. Povprečne temperature za petletno (2015–2019) in desetletno (2010–2019) obdobje so skoraj zagotovo najvišje odkar jih beležijo. 2019 je na poti, da postane drugo ali tretje najtoplejše leto od začetka meritev, še navaja Svetovna meteorološka organizacija (SMO).

Povprečna temperatura na svetovni ravni v letu 2019 (od januarja do oktobra) je bila približno 1,1 stopinje Celzija nad povprečjem predindustrijske dobe.

Vsebnost ogljikovega dioksida v ozračju je v letu 2018 dosegla rekordno raven 407,8 delcev na milijon, rast pa se je v letu 2019 nadaljevala. CO2 v ozračju ostane stoletja, v oceanih še dlje, kar pomeni, da bodo podnebne spremembe še dolgo vztrajale.

Dvigovanje morske gladine se je od začetka satelitskih meritev leta 1993 zaradi taljenja ledenih ploščna Grenlandiji in Antarktiki pospešilo, še navaja poročilo.

Oceani, ki delujejo kot blažilnik, saj vpijajo toploto in ogljikov dioksid, plačujejo visoko ceno. Toplota, zajeta v oceanih, je na rekordnih ravneh, hkrati so zabeležili pojav razširjenih oceanskih vročinskih valov. Morska voda je za 26 odstotkov bolj kisla kot na začetku industrijske dobe. Pomembni morski ekosistemi se razgrajujejo.

Dnevni najmanjši obseg arktičnega morskega ledu je bil septembra 2019 drugi najmanjši odkar ga beležijo s satelitskimi meritvami, oktobra so se nadaljevale rekordno nizke vrednosti. Na Antarktiki so v nekaterih mesecih leta 2019 zabeležili rekordno majhen obseg.

"Če zdaj ne bomo sprejeli nujnih podnebnih ukrepov, bomo do konca stoletja deležni zvišanja temperature za več kot 3 °C, s čedalje bolj škodljivimi vplivi na blaginjo ljudi," je opozoril sekretar SMO Petteri Taalas in ocenil, da niti približno nismo na poti, da bi dosegli cilj Pariškega sporazuma.

"Vsakodnevni vplivi podnebnih sprememb se kažejo skozi izjemno in nenavadno vreme. V letu 2019 so vremenska in podnebna tveganja močno prizadela. Vročinski valovi in poplave, ki so se nekoč pojavljali enkrat na stoletje, se pojavljajo čedalje pogosteje. Države segajoč od Bahamov do Japonske in Mozambika so utrpele učinke uničujočih tropskih ciklonov. Požari so divjali po Arktiki in Avstraliji," je še dejal. Eden glavnih vplivov podnebnih sprememb je več nestalnih padavinskih vzorcev. To ogroža poljedelske pridelke in bo v kombinaciji s povečanjem prebivalstva v prihodnosti pomenilo velike izzive glede preskrbe s hrano za ranljive države, je opozoril.

Izjemne vročinske razmere vse bolj vplivajo na zdravje ljudi in zdravstvene sisteme, z večjimi vplivi, kjer imamo starajoče se prebivalstvo, urbanizacijo, učinek mestnih toplotnih otokov in neenakosti na področju zdravja. V letu 2018 se je zgodilo rekordnih 220 milijonov več primerov izpostavljenosti ranljivih oseb, starejših od 65 let, v primerjavi s povprečjem primerjalnega obdobja 1986–2005.

Podnebna spremenljivost in izjemni vremenski dogodki so med ključnimi dejavniki nedavnega porasta lakote v svetu in eden od glavnih vzrokov za hude krize. Po desetletju stalnega upada, lakota spet narašča – več kot 820 milijonov ljudi je leta 2018 trpelo zaradi lakote. Med 33 državami, ki jih je leta 2018 prizadela kriza zaradi pomanjkanja hrane, so bile podnebna spremenljivost in vremenske skrajnosti, skupaj z gospodarskimi pretresi in konflikti, sestavni dejavnik v 26 državah in vodilni dejavnik v 12 od 26 držav.

Med januarjem in junijem 2019 so zabeležili več kot 10 milijonov novih notranjih premestitev, sedem milijonov pa so jih sprožile večje naravne nesreče, med njimi tropski cikloni Idai v jugovzhodni Afriki, Fani v južni Aziji in Dorian na Karibih ter poplavljanje v Iranu, na Filipinih in Etiopiji. Te nesreče so ustvarile akutne humanitarne potrebe in potrebe po zaščiti.

Izjemni vremenski dogodki

Poplave

V osrednjem delu ZDA, severni Kanadi, severni Rusiji in jugozahodni Aziji je padlo nenavadno veliko padavin. Dvanajstmesečna povprečna višina padavin od julija 2018 do junija 2019 je bila na ravni celinskih Združenih držav z 962 mm največja od začetka meritev. Začetek in umik indijskega monsuna sta se zgodila z zamikom, kar je povzročilo velik primanjkljaj padavin v juniju, v mesecih, ki so sledili, pa padavinski presežek. Januarja so bile v Južni Ameriki razmere zelo mokre. Velike poplave so se zgodile v severni Argentini, Urugvaju in južni Braziliji, škoda v Argentini in Urugvaju pa je bila ocenjena na 2,5 milijarde ameriških dolarjev. Iran so močno prizadele poplave konec marca in v začetku aprila. Večje poplave so oktobra in v začetku novembra prizadele številne dele zahodne Afrike, ki jih je pred tem prizadela suša.

Suša

Suša je leta 2019 prizadela številne dele jugovzhodne Azije in jugozahodnega Tihega oceana. Izjemno suhe razmere so od sredine leta dalje prevladovale v Indoneziji in sosednjih državah, pa tudi v delih porečja Mekong, ki se nahajajo severneje. Dolgotrajne sušne razmere, ki so v letih 2017 in 2018 prizadele številne dele celinske vzhodne Avstralije, so se v letu 2019 razširile in okrepile. V Avstraliji je bilo obdobje od januarja do oktobra najbolj sušno od leta 1902. Sušne razmere so prizadele številne dele Srednje Amerike. V Hondurasu, Gvatemali, Nikaragvi in Salvadorju je bilo opazno bolj sušno vse do obilnega deževja v oktobru. Tudi osrednji del Čila je imel izjemno sušno leto, padavine od začetka leta do 20. novembra so v prestolnici Santiagu znašale le 82 mm, kar je manj kot 25 % dolgoročnega povprečja.

Vročinski valovi

Konec junija in konec julija sta se v Evropi zgodila dva večja vročinska valova. V Franciji so 28. junija izmerili državni rekord 46,0 °C (1,9 °C nad prejšnjim rekordom). Državni rekordi so bili izmerjeni tudi v Nemčiji (42,6 °C), na Nizozemskem (40,7 °C), Belgiji (41,8 °C), Luksemburgu (40,8 °C) in Združenem kraljestvu (38,7 °C), vročina pa se je razširila tudi v nordijske države, kjer je bila v Helsinkih 28. julija zabeležena najvišja temperatura do sedaj (33,2 °C).Avstralija je imela izjemno vroče poletje. Povprečna poletna temperatura je presegla prejšnji rekord za skoraj 1 °C, letošnji januar pa je bil najbolj vroč mesec od začetka meritev. Vročina je najbolj izstopala zaradi svoje vztrajnosti, vendar so se zgodili tudi posamezni ekstremi, vključno z izmerjenih 46,6 °C v mestu Adelaide 24. januarja, kar je bila najvišja izmerjena temperatura v zgodovini tega mesta.

Divji požari

Z vidika požarov je bilo preteklo leto v številnih regijah višjih geografskih širin nadpovprečno, vključno s Sibirijo in Aljasko. Požarna aktivnost se je pojavila tudi v nekaterih delih Arktike, kjer je bila prej izjemno redka. Huda suša v Indoneziji in sosednjih državah je privedla do najizrazitejše požarne sezone od leta 2015.Število prijavljenih požarov v Amazoniji je bilo le malo nad desetletnim povprečjem, vendar je bila skupna požarna aktivnost v Južni Ameriki najvišja od leta 2010, predvsem v Boliviji in Venezueli je bilo leto med bolj požarno aktivnimi.

Tropski cikloni

Aktivnost tropskih ciklonov v svetu je bila v letu 2019 nekoliko nadpovprečna. Na severni polobli je bilo od začetka leta do danes 66 tropskih ciklonov (povprečje tega časa je 56), čeprav je bila nakopičena energija ciklonov le 2 % nad povprečjem. Tudi na južni polobli je bila sezona 2018/19 s 27 cikloni nadpovprečna. Tropski ciklon Idai je 15. marca dosegel Mozambik kot eden najmočnejših ciklonov zabeleženih na vzhodni obali Afrike, kar je povzročilo veliko število žrtev in široko opustošenje. Idai je prispeval k popolnemu uničenju skoraj 780 000 hektarov pridelkov v Malaviju, Mozambiku in Zimbabveju, kar je dodatno otežilo negotove razmere na področju preskrbe s hrano na tem območju. Zaradi ciklona je bilo razseljenih vsaj 50.905 ljudi v Zimbabveju, 53 237 v južnem Malaviju in 77.019 v Mozambiku. Med najintenzivnejšimi tropskimi cikloni v letu je bil Dorian, ki je Bahame dosegel s 5. stopnjo po Saffir-Simpsonovi lestvici. Uničenje je dodatno poslabšalo njegovo počasno premikanje, saj je približno 24 ur ostal na skoraj istem mestu. Tajfun Hagibis je 12. oktobra dosegel Tokio in povzročil močne poplave.