Podnebne spremembe vse bolj oblikujejo naš vsakdan in prinašajo novo realnost, zaznamovano z ekstremnimi vremenskimi pojavi. Po rekordnih vročinskih valovih pogosto sledijo nenadne ohladitve z neurji, ta pa za sabo puščajo veliko gospodarsko škodo.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da podnebne spremembe in segrevanje ozračja močno povečujeta verjetnost vročinskih valov. "Če pogledamo verjetnost za vročinski val, kakršnega doživljamo zdaj, je ta približno 15-krat večja, kot je bila pred 30 leti," pojasnjuje. Tudi verjetnost za neurja je po njenih besedah danes od 30 do 50 odstotkov večja. "To je dejstvo in fizika je pri tem neizprosna," dodaja.
Prav vročinski valovi so po njenem mnenju eden najbolj neposrednih dokazov podnebnih sprememb. Nova realnost ni več zgolj okoljski problem, ampak postaja tudi resen gospodarski izziv. Strokovnjaki namreč že dlje časa opozarjajo, da bodo podnebne spremembe vse bolj vplivale na gospodarsko rast in zniževale bruto domači proizvod.
Posledice so vidne v številnih sektorjih. V kmetijstvu vročina zmanjšuje pridelek, škoda pa nastaja tudi na infrastrukturi, od asfalta do železniških tirov, čeprav se o tem po besedah Kajfež Bogatajeve pogosto premalo govori. Dodatno breme predstavljajo višji stroški zdravstva, večja poraba energije za hlajenje ter padec produktivnosti zaposlenih.
Ko se vsi ti stroški seštejejo, postane jasno, da gre za velik finančni pritisk na družbo. Navedla je, da lahko po ocenah Evropske okoljske agencije vročinski val, kakršnega doživljamo zdaj, povzroči okoli deset milijonov evrov gospodarske škode, izražene v vplivu na BDP.
Kajfež Bogataj poudarja, da so nujni konkretni ukrepi. "Ne gre več samo za okolje, ampak za davkoplačevalski denar, ki bo moral pokriti vse te posledice," opozarja. Po njenih besedah si odlašanja preprosto ne moremo več privoščiti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.